V tem času ji je uspel povrniti nekdanjo slavo in  jo postaviti med najbolj zaželene svetovne turistične destinacije. Po več kot 300 dneh zaprtja zaradi pandemije, so septembra vendarle (po izračunih bi jo morali eno leto prej) pričakali 40 – milijonto obiskovalko. 

V Postojni je gostil dneve Slovenskega turizma, kjer so se zbrali vsi, ki v tej državi odločajo o razvoju te panoge in iskali odgovore na to, kašen bo slovenski turizem v prihodnje.

Celoten intervju z Marjanom Batageljem si preberite v novi številki tednika Družina (45/2021). 

Nekoč ste dejali, da je turizem najlepša panoga v storitveni dejavnosti: »Mi smo tisti, ki ljudem lepšamo življenje.«

V človeški naravi je že tako, da bi vse dali, da bi bilo vse naše življenje ene same počitnice, da bi bili ob lepih stvareh, v lepih hotelih ... Ko začneš delati v turizmu, včasih prehitro gledaš na to zgolj kot na delo. 

Če se zavedaš, da nasmeh, ki ga moraš dati gostu, nekaj velja, je drugače. Zato smo si rekli: zakaj si ne bi med sabo delili nasmehov, zakaj se ne bi med sabo lepo pozdravljali, zakaj ne bi tudi mi, zaposleni, uživali del tega. 

Če si, kot v našem primeru, večji del delovnika v jami, si ves čas v lepem. Če si v lepem hotelu, si ves čas v lepem. Ta sprememba kulture je danes naš medsebojni način obnašanja, ki je prijeten. 

Včasih res nimam občutka, da sem v službi. Vse se tako prepleta.

Pandemija, v kateri smo, je lahko tudi izziv. Turizmu je najbrž zadala najhujši udarec v zgodovini, upanja mu pa najbrž ni vzela.

Ne, ne, kje pa. Omogočila nam je poglobljen razmislek, prinesla bo tudi neko očiščenje in spremenila model turizma. Razmislek je šel predvsem v smeri, kakšen turizem bo v prihodnje, kdo bo naš gost, koliko časa se bomo postavljali na noge. 

Nekateri so zelo optimistični, da se bomo v dveh, treh letih. Sam menim, da to ne bo pred letom 2025, zato ker so se turistični tokovi pretrgali. Najprej moramo pandemijo zatreti psihološko, za kar včasih potrebuješ celo desetletje. Tudi zadnjo gospodarsko krizo smo imeli v glavah skoraj deset let. 

Ta pandemija, negotovost bo stalno prisotna. Model turizma se bo spreminjal tudi v tem, da se bomo nekako bolj varni počutili v ožjem krogu. Se pravi, da bomo bolj kontinentalni, da se bomo lahko hitro vrnili domov, če bi se kaj zgodilo. S tem že nakazujem, da bomo spet več potovali po cestah, kar sicer ni dobro. 

Prišli smo tudi do zavedanja, da je ta čas, ko smo turisti, zelo dragocen čas. 

Ko bom sedaj šel na potovanje, počitnice, bom previdno načrtoval, kam bom šel, kako bo tam, kaj vse bom hotel vedeti. Tudi agencije se bodo začele vračati. Prej si šel na internet, vse rezerviral, zdaj pa boš iskal informacije, kako je na neki destinaciji, ali je varno, dobro, kakovostno. Ne boš več samo »poklikal« po internetu, poiskal najcenejši let in šel. Tega ni več.

Z Marjanom Batageljem se je pogovarjala Manica Ferenc. FOTO: Tatjana Splichal.

Minister za gospodarstvo, ki ima največji vpliv na turizem, pravi, da bo ministrstvo začelo z oblikovanjem nove strategije turizma, načrtovana so nova vlaganja v turizem v višini okoli 200 milijonov evrov. Ali je to dovolj?

Kar se tiče 200 milijonov evrov – najprej moramo pogledati, komu so namenjeni in kakšno lastniško strukturo slovenskega turizma imamo. Nerodnost je predvsem v tem, da je država še zmeraj (pre)velik lastnik, da se precej govori o turističnem holdingu, pa nihče čisto točno ne ve, kaj je. Prvo vprašanje torej je, komu je namenjenih teh 200 milijonov. 

Drugo pa je, ali res potrebujemo strategijo vsakih šest, sedem let. Če z eno besedo rečeš: slovenski turizem bo trajnosten, ni treba napisati 50 strani, kaj to je. Pove se, kateri so glavni elementi, in tega se potem vedno držiš. Kdo bo sploh vedel, kaj je zanj zavezujoče iz te strategije. Se pravi, mi bomo zdaj spet veliko pisali, se prepričevali, ogromno parlamentirali, čisto na koncu pa bomo pozabili na potrebo gosta. 

Gost zame pomeni »ustvarjanje in razumevanje njegovih potreb«. To je najboljša strategija in pot do zadovoljnega gosta.

Strateško je, če rečeš, da boš v petih letih nekaj konkretnega naredil.

Pet let je preprosto premalo za velike stvari, da pa se v petih letih narediti veliko, zato bi morala biti strategija turizma krajša, zelo razumljiva in vsi, ki delamo, bi se morali temu podrediti, delati za isti cilj, iti v isto smer. 

V Sloveniji smo že nekaj nastavili, imamo tudi zapisano: petzvezdična, butična, trajnostna, zelena, kulinarična destinacija. Poleg zelene poudarjam, da moramo dodati še cvetoča. Cvetoča pomeni, da začnemo delati na tej kvalitetni ravni spodaj. 

Zdaj bom ponovil, kar sem že stokrat rekel: veliko držav na svetu je zelenih, kot je Slovenija. Mi pa smo lahko poleg tega še cvetoča država. Tudi dobesedno, zelo lepo bo, če bomo tudi zasadili kakšno cvetlico več.

Postojnska jama velja za barometer slovenskega turizma. Kako kaže zdaj, če vemo, da ste bili več kot 300 dni zaprti?

Še zmeraj smo barometer, samo nanj bo treba pogledati. Če naše napovedi nekaj veljajo, bo to okrevanje postopno. Tudi zaradi tega, ker zdaj še vsi živijo za dimno zaveso bonov, ki so slovenskemu turizmu veliko pomagali. 

Prvega januarja ne bo nobenega bona več, takrat bo samo še turist, ki bo storitev plačal. Teh turistov bo malo, medcelinskih letov še ni, lastnega letalskega prevoznika nimamo, torej: kakšno bo realno stanje januarja, februarja, marca? Zelo, zelo slabo, kritično. 

Šele z veliko nočjo se turizem začne prebujati. Vse to kaže, da ne moremo v tako kratkem času priti na predkoronsko stanje. Lahko kdo reče, da bo turizem čudežno oživel, jaz bom pa samo še vprašal: kako, če pa je bilo v Sloveniji po mestnih hotelih in na naši destinaciji 30 % neevropskih gostov? Ja, kako pa boš teh 30 % pripeljal, če ni letalskih povezav?! Zelo smo odvisni drug od drugega. Vsi, ki poznamo turizem v nedrja, se tega zavedamo.