Evropski poslanci naj bi na jutrišnjem plenarnem zasedanju razpravljali in odločali o predlogu, ki ga je pripravil parlamentarni odbor za ustavne zadeve, po njem pa naj bi po 2 dodatna sedeža v Evropskem parlamentu pripadla Španiji in Nizozemski, po eden pa Avstriji, Danski, Finski, Irski, Latviji, Slovaški in tudi Sloveniji, ki ima zaenkrat, že tretji zaporedni mandat, osem evropskih poslank in poslancev.

Poziv k hitremu zaključku postopkov

Romunski evropski poslanec Lorant Vincze (EPP), ki je poročil pripravil, je poudaril potrebo po pravični razdelitvi sedežev, ki zagotavlja dobro zastopanost interesov državljanov iz držav članic vseh velikosti. Odbor pa je v osnutku poročila pozval k hitremu zaključku postopkov, da bi lahko članice pred volitvami prihodnje leto na nacionalni ravni sprejele vse potrebne spremembe.

Rezervnih 28 sedežev

Evropski poslanci so še poudarili, da bi morala predlagana razdelitev vključevati rezervnih 28 sedežev za poslance, izvoljene v vseevropski volilni enoti, ki so jo v parlamentu predlagali lanskega maja, in v luči tega opozorili, da bi bili vsako nadaljnje zavlačevanje dela Sveta EU pri tej reformi v nasprotju z načelom iskrenega sodelovanja.

Od leta 2004 dalje

Za osvežitev zgodovinskega spomina: Slovenija je svoje evropske poslance prvič izvolila za mandat 2004–2009, takrat jih je imela še sedem. Z Lizbonsko pogodbo, ki je v veljavo stopila 1. decembra 2009, pa je kmalu po nastopu naslednjega mandata pridobila še osmi poslanski sedež (takrat ga je skladno z rezultati volitev zasedla Zofija Mazej Kukovič iz SDS/EPP), kolikor jih je zadržala vse do danes.

Lojze Peterle je bil v Evropski parlament izvoljen trikrat. FOTO: Tatjana Splichal

Pomladne stranke vselej do vsaj 4 sedežev

Na vseh štirih dosedanjih evropskih volitvah v Sloveniji so pomladne stranke (SDS, NSi in SLS) osvojile po vsaj 4 poslanske sedeže, kar je pomenilo vsaj polovico vseh slovenskih mandatov. Večino so slovenske stranke v Evropski ljudski stranki (EPP/ELS) dobile v prvem sklicu (od 2004 do 2009), ko so imele 4 sedeže od sedmih, in med letoma 2014 in 2019, ko so imele kar 5 sedežev od osmih.

Peterle in Fajonova po trikrat

Slovenija je imela doslej že 22 evropskih poslancev (13 moških in 9 žensk), od katerih jih je 9 v Evropskem parlamentu sedelo po več mandatov. Največkrat, po trikrat, sta bila izvoljena Lojze Peterle (EPP/ELS) in Tanja Fajon (S&D/SES), ki pa ji je tretji mandat predčasno potekel lani, ko je prevzela mesto zunanje ministrice v vladi dr. Roberta Goloba, zamenjal jo je Matjaž Nemec.

Thaler odstopil zaradi podkupovanja

V preteklosti je prišlo še do dveh zamenjav slovenskih evropskih poslancev. V prvem sklicu (2004–2009) je Aurelio Juri oktobra 2009 nadomestil Boruta Pahorja (S&D), ki mu je funkcija prenehala z izvolitvijo za slovenskega predsednika. Mandat pozneje pa je Mojca Kleva (S&D) 9. maja 2011 prevzela mandat Zorana Thalerja, ki je mesec in pol prej odstopil zaradi obtožb o jemanju podkupnine.

Vsaki državi pripada od 6 do 96 sedežev

Evropski parlament pred vsakimi volitvami pripravi predlog razdelitve sedežev, pri čemer mora biti skupno poslancev največ 751 (vključno s predsednico ali predsednikom parlamenta), posamezna država pa ma lahko od 6 do 96 sedežev. Prihodnje evropske volitve bodo po državah članicah od 6. do 9. junija 2024, v Sloveniji bodo potekale v nedeljo, 9. junija, je poročala STA.