Z njim se je o zgodovinskem ozadju pripovedi o Slovencih, mobiliziranih v nemško vojsko med drugo svetovno vojno, pogovarjala urednica knjige Saška Ocvirk. Naslov romana je navdihnila ruska vojaška balada, žerjavi pa so že v antični mitologiji veljali za simbol nesmrtnosti duše.

Cestnik roman posveča tihim slovenskim pacifistom, ki jih predstavlja glavni junak Ludvik Vodušek. Zaobljubil se je, da ne bo ubil človeka, ampak bo streljal v prazno. Navdih za ta lik je dobil v pogovoru z Ivanom Čretnikom, ki mu je na smrtni postelji pripovedoval svojo zgodbo. Ob njem je začutil moralno zavezo, da možem, ki so bili prisiljeni služiti v tuji uniformi na tujem ozemlju, posveti roman.

Cestnik roman posveča tihim slovenskim pacifistom, ki jih predstavlja glavni junak Ludvik Vodušek. FOTO: Barbara Kastelec

Mobiliziranih je bilo kar okoli 70.000 Slovencev, nekateri so se vrnili in bili po vojni državljani drugega razreda, ki svojih junaštev niso smeli povedati. Prizorišče romana je Donbas in se odvija na ozemlju današnje Ukrajine, kar še dodatno angažira bralce, ki tako rekoč dnevno poslušamo vojne novice iz teh krajev.

Pisatelj v lik glavnega junaka združi več podobnih usod, med stranskimi liki pa se v zgodbo »nagne« tudi Jožef Smej, poznejši škof, ki je kot mlad duhovnik deloval kot bolničar v Sombotelu.

Cestnik je v različnih virih opazil zanimiv vzorec – tehniko navideznega boja, streljanje prek glave. Cestnik ugiba, da je bil to odziv na ogorčenje nad strahotami prve svetovne vojne, ki je močno prizadela naše ozemlje. Pacifistični vpliv je po njegovem spodbujala tudi Cerkev ali vsaj določen del duhovnikov. Očitno je, da Slovenci niso imeli prave motivacije za boj. »Bili so še enkrat Slovenci – v napačni uniformi.«
Pisatelj v lik glavnega junaka združi več podobnih usod, med stranskimi liki pa se v zgodbo »nagne« tudi Jožef Smej, poznejši škof, ki je kot mlad duhovnik deloval kot bolničar v Sombotelu. V vihri vojnih dogodkov bomo prebrali, kako nemški vojak reši utapljajočo se enoletno deklico. »Zgodba je resnična, nemški vojak je rešil mojo mamo, ko je pri starosti enega leta padla v vodo. Če ne bi bilo nje, ne bi bilo mene,« je dejal p. Branko in povedal, da želi pri likih vedno odstreti večplastnost, saj ni nihče samo slab ali samo dober.

Saška Ocvirk je izpostavila, da je za roman Razmik med žerjavi značilno zelo veliko raziskovalnega dela, kar odlikuje vsa Cestnikova dela. Pomenljivo je tudi, da se roman začenja na svečnico leta 1943, ko je kot slovenski mučenec (kandidat za blaženega) svoje življenje v zameno za življenje drugega človeka podaril mlad duhovnik iz Gomilskega Izidor Završnik.

Silvester Čuk, Razmik med žerjavi, Ognjišče, 1. 9. 2024