»Leta 1559 cesar Ferdinand preprostega slovenskega mladeniča po imenu Karel pošlje na pot s posebno nalogo: odpraviti se mora v daljni Toledo, kjer naj bi se nahajal kelih, ki ga je dal izdelati njegov brat Karel V. in ki naj bi imel posebno moč. Pred očmi bralca se začne odvijati epopeja, polna preizkušenj in osebnih prevpraševanj, ki mladeniča utrdi v lastnih vrednotah in prepričanjih …« lahko preberemo v knjižni predstavitvi Celjske Mohorjeve družbe, ki je izdala slovenski prevod.

Avtorja in njegov zgodovinski roman je predstavil p. Mari Osredkar. FOTO: Tatjana Splichal

Zgodovinski roman španskega avtorja, ki govori o dogodkih, krajih in osebah iz slovenskega okolja, je redkost.

Španski diplomat napiše slovenski zgodovinski roman

Zgodovinski roman španskega avtorja, ki govori o dogodkih, krajih in osebah iz slovenskega okolja, je redkost. Zato zbujajo radovednost že same okoliščine njegovega nastanka. Za njihov oris je p. dr. Mari Osredkar v izbranem okolju frančiškanske knjižnice zbrane goste najprej popeljal skoraj 30 let nazaj, ko je kot tajnik deloval  na nunciaturi pri prvem rezidenčnem apostolskem nunciju v Republiki Sloveniji msgr. dr. Edmondu Farhatu. Sam je mesto tajnika za dr. Bogdanom Kolarjem prevzel leta 1996, dve leti pozneje pa je Sveti sedež za svetovalca na nunciaturi imenoval profesionalnega diplomata msgr. dr. Miguela Mauryja Buendía, s katerim sta tako postala sodelavca. Očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, je humanistični erudit in večstranski umetnik – glasbenik, slikar, literat – takrat začel pisati zgodovinski roman. V španščini je prvič izšel leta 2002 in drugič leta 2006.

 Kardinal Franc Rode, ki je roman prebiral v španskih različicah, je avtorju zastavil več zanimivih vprašanj. FOTO: Tatjana Splichal

Kardinal Rode je posebej omenil avtorjev briljanten jezik: njegovo klasično čisto kastiljščino 16. stoletja je primerjal s poezijo sv. Janeza od Križa.

»Veliko srce ni slabše od bleščeče bistroumnosti«

Zanimivo je, da ga je, kakor je na predstavitvi povedal sam, že v različicah v izvirniku prebral kardinal dr. Franc Rode. »Roman je na slovenskem literarnem področju nekaj novega, saj ni veliko ljudi, ki bi se tako od blizu in srčno naklonjeno približali slovenskemu človeku kakor Miguel Maury Buendía,« je dejal in izpostavil zanimive avtorjeve opazke o našem narodnem značaju, njegovi poudarjeni žlahtnosti in srčni kulturi, kot jih lepo povzemajo besede, da »veliko srce ni slabše od bleščeče bistroumnosti«. Rode je posebej omenil avtorjev briljanten jezik: njegovo klasično čisto kastiljščino 16. stoletja je primerjal s poezijo sv. Janeza od Križa. Če upoštevamo, da se v romanu poetični opisi v privzdignjenem literarnem slogu izmenjujejo s preprostimi, bolj naravnimi dialogi, je še toliko dragocenejša pohvala, ki jo je kardinal izrazil tudi slovenskemu prevodu, delu Tatiane Willenpart in dr. Mete Lenart Perger.

 Slovenska izdaja zgodovinskega romana Miguela Mauryja Buendíe Kelih Karla V. FOTO: Tatjana Splichal

Prvo spodbudo za slovenski prevod je dal pokojni predsednik RS dr. Janez Drnovšek.

Kardinal in predsednik

V predstavitvenem pogovoru je avtor, aktualni apostolski nuncij v Združenem kraljestvu, zbranim zaupal zanimivo podrobnost, da je prvo spodbudo za slovenski prevod prejel od pokojnega predsednika RS dr. Janeza Drnovška, ki je delo prav tako prebral v španščini. Knjige imajo pač svojo usodo, o čemer so pričali že gostje, ki so se odzvali povabilu na predstavitev: v prvi vrsti so dogodku prisostvovali upokojeni in aktualna nadškofa Ljubljane in Maribora, nekdanji ljubljanski nadškof in kardinal, sedanji apostolski nuncij v Sloveniji ter nekdanji državni predsednik, poleg njih pa so pogovoru z zanimanjem prisluhnili tudi številni drugi vidni predstavniki slovenske Cerkve, diplomatskega zbora in visokošolskih ustanov.

Zaključek je po avtorjevih besedah zelo slovenski, saj junaka po številnih dogodivščinah vrne v resničnost ...

Je junak kelih ali Karel?

»Slovenska glasba, cerkve, gradovi, pokrajina … predvsem pa ljudje so mi vstopili v srce, postali smo pravi prijatelji,« je Maury Buendía pojasnil temeljni vzgib za pisanje zgodovinskega romana, in pojasnil, da je v junaku Karlu upodobil tipičnega Slovenca. Na vprašanje, kdo je pravzaprav glavni junak romana – kelih ali Slovenec Karel – pa je diplomatsko odgovoril, da sta junaka, vsak po svoje, oba. In če je o zasnovi romana povedal, da se sicer opira na nekatere zgodovinske dogodke in osebnosti, a je – kakor vsak dober roman – tudi plod domišljije, je o njegovem razpletu povedal le, da je zaključek zelo slovenski, saj junaka po številnih dogodivščinah vrne v resničnost. »Slovenci z nogami stojite trdno na tleh,« je po lastni izkušnji bivanja med nami prepričan španski diplomat.