Misijonar Peter Opeka je v New Yorku sklenil svojo zadnjo turnejo, med katero je najprej obiskal Slovenijo, nato Rim in na koncu še Združene države Amerike, kjer je včeraj daroval sveto mašo v cerkvi sv. Cirila na Manhattnu. Newyorški Slovenci so mu pripravili sprejem, na katerem je opisal svoje delo z najrevnejšimi prebivalci Madagaskarja.

Peter Opeka je v pogovoru za STA povedal, da gre običajno trikrat na leto obišče Francijo, nekdanjo kolonialno vladarico Madagaskarja, kjer za svoje delo dobi največ denarja. S Francijo je povezan, ker je tam tudi nekaj časa študiral. Zdaj je že tako znan in priljubljen zaradi svojega delovanja, da mu letalska družba Air France podari vozovnice.

Kot je pojasnil, po vsoti največ denarja dobi v Franciji, sorazmerno po številu prebivalcev pa je Slovenija prva. »Slovenci so dobri ljudje in ko dajo, resnično dajo, pa ne majhne vsote«, je povedal p. Opeka, ki si je za svoje delo z ubogimi na Madagaskarju zaslužil najvišji priznanji Francije in Slovenije, večkrat pa je bil tudi nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Svojo zadnjo turnejo, ki je postala tudi turneja za zbiranje finančne podpore, je začel v Sloveniji pred tremi tedni, kamor je bil povabljen na misijonsko nedeljo. Newyorškim Slovencem je opisal, da so ga izjemno lepo in navdušeno sprejeli, še posebej pa si je zapomnil polno halo Tivoli. »Ne vem, zakaj je toliko zanimanja. Kjerkoli sem bil, so bile polne cerkve«, je dejal.

Iz Slovenije se je odpravil v Rim na povabilo patrov kapucinov, ki so želeli slišati nekoga, ki dela z reveži. Od tam je odletel v New York, kjer mu je lazaristična univerza St. John's na posebni slovesnosti v hotelu Waldorf Astoria minuli četrtek podelila posebno priznanje Spirit of Service.

Predstavnik Sveta vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Ivan Kamin je povedal, da je bila pot uspešna, saj je zbral kakih 150.000 dolarjev. »Zbiranje denarja se je izvajalo sproti. Nisem prišel samo zaradi tega. Ampak ko Slovenci vidijo misijonarja, takoj razumejo, da mu morajo pomagati. Vsi slovenski misijonarji delamo med revnimi ljudmi. Slovenci hočejo pomagati, ker vedo, da ta denar pride do najrevnejših ljudi«, je dejal Opeka.

Povedal je še, da z včerajšnjim dnem zaključuje turnejo, tri tedne vsak dan, kljub temu pa se ne počuti utrujenega. Povsod je bil zelo lepo in bratsko sprejet. »Kako se bom počutil utrujenega, če me ljudje sprejemajo z odprtimi rokami in nasmehom. Mi dajejo moč in lahko rečem, da kar skačem od veselja.«

Misijonar je Madagaskar prvič obiskal leta 1970 in tam nekaj časa opravljal poklic svojega očeta, argentinskega Slovenca, ki je polagal opeke. Po duhovniškem posvečenju v Buenos Airesu, od koder pozna tudi papeža Frančiška, se je vrnil na Madagaskar, kjer je leta 1989 postal direktor semenišča v prestolnici Antananarivo. Tam je na velikem odlagališču smeti videl ljudi, ki so se preživljali z brskanjem po odpadkih in tam tudi živeli.



Zanje je ustanovil neprofitno organizacijo Akamasoa, ki je z leti prerasla v mesto z 26.000 prebivalci, okrog 30.000 ljudi pa na leto pride mimo in dobi pomoč. »Pomagamo najrevnejšim ljudem na cestah, na smetišču. Najprej morajo dobiti hrano, potem delo, stanovanja, vodo, šole, ambulante. To so bili povsem zapostavljeni ljudje, odpadki družbe. Nihče jih ni maral«, je povedal Opeka, ki pravi, da ne odklonijo nobenega, ki potrebuje pomoč.

»Sami gradimo naše mesto. Imamo kamnolome, v njih dela 800 žensk. Vendar z dolarjem na dan ne morejo živeti. Bencin je na Madagaskarju dražji kot v ZDA. Zato potujem, da kaj prinesem, ker skrajna revščina ni usoda. Skupaj imamo 3.000 delavcev, ki jih moramo plačati. V šolah imamo 13.000 otrok in z delom, šolo in disciplino premagujemo revščino. Zaupal sem revežem, da se lahko postavijo na svoje noge. Brez dvoma, da so me kakšni ogoljufali, vendar jim oprostim«, je dejal p. Opeka in dodal, da ni enostavno.



»Ko gremo na banko po denar, vedno zamenjamo dan, avto in šoferja. Že trikrat so nas oropali. Ni lahko in tvegamo življenje. Naše orožje je zaupanje in vera v revne«, je pojasnil in dodal, da jim vlada na Madagaskarju nekoliko pomaga. Pred kratkim se je odločila, da bo plačevala polovico od 300 učiteljev njihovega mesta.

Opeko so prebivalci Madagaskarja ali Malgaši že sprejeli za svojega, celo do te mere, da ga otroci ne prepoznajo kot belca ali tujca. »Pred leti je na primer 6-letna punčka opazila, da imam bele noge in je presenečeno ugotovila, da bi bil lahko belec. Ko sem to povedal med pridigo na maši, se je 8.000 ljudi prisrčno nasmejalo«, je povedal misijonar, ki bo že v nedeljo svojim župljanom razlagal o tem, kako lepo so ga sprejeli po svetu in kakšne darove jim prinaša.

Pater Opeka letos ni dobil Nobelove nagrade za mir, vendar pravi, da zaradi tega ni nič razočaran. »Vem, da je to politična stvar«, je dejal in poudaril, da je pomembno delo. »Meni ljudje že najmanj deset let dajejo Nobelovo nagrado s tem, ko darujejo, da lahko delam naprej.«



Foto: ST. JOHN'S UNIVERSITY PRESS