V pripravi na ta izreden dogodek so se slovaški škofje na vernike obrnili s pastoralnim pismom. Kot poroča Radio Vatikan, so jih v njem spomnili na starodavne krščanske korenine ljudstva in zaželeli, da bi povezanost, poglobitev evangeljskih vrednot ter izročitev Mariji, zavetnici države, vodile narod, da bi se mogel duhovno in civilno prenoviti.

Škofje so Slovake povabili k duhovni pripravi na srečanje s svetim očetom in obenem spomnili na zadnji obisk Petrovega naslednika: Janez Pavel II. je Slovaško obiskal pred osemnajstimi leti. Odtlej po njihovih besedah poteka generacijska sprememba, razvoj družbe pa vedno hitreje napreduje. Škofje ob tem pozivajo k premisleku glede tega, kakšna je država danes in kakšno želijo v prihodnosti.

Kakšna je država danes, kakšno želimo v prihodnosti?

Država s starodavnimi krščanskimi koreninami

Slovaška je ponosna na svoje korenine, ki segajo čas v Cirila in Metoda, ter na svoj položaj duhovnega mostu med Zahodom in Vzhodom v svojem latinskem in bizantinskem katoliškem občestvu. Škofje spominjajo, da prvi oznanjevalci vere, oblikovalci jezika, »prebuditelji«, misijonarji, mučenci, disidenti vsi pripadajo slovaški Cerkvi, pa tudi slovaškemu ljudstvu. »Naša zgodovina brez Katoliške cerkve ne bi bila to, kar je,« pišejo škofje in ob tem spominjajo na besede sv. Janeza Pavla II. na Slovaškem. Kljub temu pa v deželi delujejo tudi Pravoslavna cerkev in cerkvene skupnosti, rojene iz reformacije. K duhovnemu izročilu Slovaške je prispevala tudi judovska skupnost. Zaradi procesa sekularizacije raste velik del družbe, ki si, kljub temu, da je versko neopredeljen, prizadeva sodelovati pri dejavnostih, ki zadevajo javne interese in skupno dobro.

Logotip papeževega obiska na Slovaškem FOTO: Vatican Media

Treba je poglobiti vero

Škofje v pismu vernike vabijo, naj poglobijo učiteljstvo papeža Frančiška. V roke naj vzamejo Sveto pismo, se srečajo z Jezusom v evangeliju, se ustavijo ob apostolskem pismu Patris Corde o svetem Jožefu. Prav tako poudarjajo, da se je pomembno obračati k Mariji, zavetnici Slovaške, ki jo v ljudski duhovnosti imenujejo »Mati sedem žalosti«, njen god pa obhajajo ravno z državnim praznikom 15. septembra in s tradicionalnim romanjem, ki se ga bo letos udeležil tudi papež. »Sprejmimo ga z veseljem,« spodbujajo slovaški škofje dober mesec pred obiskom, »prav tako pa se tudi duhovno razpoložimo ter s pozornostjo pričakujmo njegove besede. Je papež, ki je ljubljen in priljubljen, vendar je tudi Peter našega časa, skala, na katero je Kristus postavil svojo Cerkev, ki je peklenska vrata ne bodo premagala.« Papežu Frančišku je danes zaupana naloga, da potrdi svoje brate v veri: »To moč zelo potrebujemo. Ne ostanimo na površini,« pišejo škofje.

Papežu Frančišku je danes zaupana naloga, da potrdi svoje brate v veri.

Obnovljeno veselje in enotnost

Slovaški cerkveni voditelji ob koncu izrazijo svoje upanje, da bo papežev obisk pomenil obnovljeno veselje, ki bo razbremenilo razpoloženje vpričo »težkih novic«, utrujenosti, nezaupanja, ravnodušnosti. »Naj nam sveti oče pomaga ne le dati na stran, ampak tudi končati vse nesmiselne spore,« dodajajo škofje. Cerkev na Slovaškem upa na enotnost, ne le na družbeni ravni, ampak predvsem glede vrednot Blagovesti. Na spletni strani Slovaške škofovske konference verniki najdejo različne molitvene namene: za papeža, kot znamenje občestva s svetim očetom; za Cerkev na Slovaškem, kot znamenje odgovornosti za državo, pa tudi za svet, kot znamenje evangeljske solidarnosti.