Slovar spada med razlagalne zgodovinske slovarje. Prinaša popoln popis pomenskih, slogovnih, oblikoslovnih, glasoslovnih, večkrat tudi skladenjskih pojavov pri posamezni iztočnici.

Gre za najobsežnejši in najnatančnejši zgodovinski slovar kakega obdobja slovenskega knjižnega jezika doslej.

Prvi zvezek slovarja (A–D) vsebuje 3.027 slovarskih sestavkov, od tega 2.061 razlagalnih in 966 kazalčnih. Opisanih je 3.414 pomenov iztočnic.

Slovarski korpus predstavljajo vsa slovenska besedila ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja od leta 1550 do 1595 in slovenski del večjezičnih Megiserjevih slovarjev (1592, 1603).

Temelj za izdelavo prvega dela slovarja je listkovni korpus (skupaj 3.169.000 pojavitev), v katerem je vsaka beseda sobesedilno prikazana v vsakokratni rabi. V zadnji fazi je bil dopolnjen z digitalnim Korpusom 2 16, ki obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh.

Ker je v slovarju popisana knjižnojezikovna dediščina naših prednikov izpred skoraj 500 let, ta predstavlja pomemben vir informacij tako za strokovno javnost kakor za splošne uporabnike, ki jih zanima, kdaj se je določena beseda v slovenskem knjižnem jeziku pojavila prvič in kakšni so bili njeni zgodovinski pomeni.

Spomenik Primožu Trubarju v Škocjanu pri Turjaku. Foto: Ivo Žajdela

Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju

Založba ZRC je v zbirki Studia mythologica Slavica – Supplementa Supplementum 16 izdala knjigo Zgodovina slovanske mitologije v XX. stoletju, pripravili so jo na Inštitutu za arheologijo in Inštitutu za slovensko narodopisje.

Knjigo priznanega ruskega jezikoslovca in semiotika Nikolaja Aleksandroviča Mihajlova (1967–2010) so izdali posthumno deset let po njegovi smrti.

V njej je podan dober pregled številnih raziskav slovanske in baltoslovanske mitologije. Predstavljena so dela, ki so jih pisali proučevalci slovanske mitologije tako na podlagi pisnih kot tudi folklornih, jezikoslovnih in arheoloških virov.

Njihovo vrsto začenja delo lužiškosrbskega avtorja Michaela Frenzla o slovanskih malikih, ki je bilo napisano že leta 1691, objavljeno pa šele leta 1719. Sledijo razprave in monografije, ki se vrstijo skozi tri stoletja. Prvotni viri (poročila kronistov in letopiscev) so sicer nepopolni in nejasni, vendar so v tej knjigi ponovno kritično analizirani.

Poleg tega je skozi prežitke poganstva rekonstruirana tudi mitologija različnih slovanskih narodov in predstavljena njihova mitsko-ritualistična dediščina.

Pripovedno izročilo: razvoj in raziskovanje

Založba ZRC in Inštitut za slovensko narodopisje sta izdala knjigo Monike Kropej Telban Pripovedno izročilo. Razvoj in raziskovanje.

Celosten prikaz razvoja in raziskovanja slovenskega folklornega pripovednega izročila odkriva vpogled v osnovne premise razvojne poti pripovedništva v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru.

Preko analize vsebin in poti širjenja je predstavljeno spreminjanje pripovedne kulture skozi prostor in čas.

Literatura in slovstvena folklora sta se vzajemno oplajali in zato je pripovedno izročilo ne glede na razdalje, tako prostorske kot časovne, skupno bogastvo številnih narodov.

Predstavljene so razvojne smernice od izročil najstarejših civilizacij do pripovedne kulture današnjih dni, kakor tudi različni žanri folklornega pripovedništva.

Avtorica je predstavila tudi metode in teorije raziskovanja, ki so se ali se še vedno uporabljajo in nastajajo v folkloristiki in na področju pripovedne kulture.