Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Slomškova rojstna hiša na Slomu pri Ponikvi. FOTO: Ivo Žajdela 

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.  

Njegovo zlato življenjsko geslo je bilo: »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike.«

Škof, ki je združil Slovence na Štajerskem

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu. Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal.

 Bl. Anton Martin Slomšek. FOTO: Arhiv Družine  

Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij. Pri Slomšku takoj opazimo njegovo gorečnost in pastoralno vnemo za oznanjevanje Božje besede. Svoje geslo »Vse za večjo božjo slavo in zveličanje duš« je ponotranjil in ga živel vse svoje življenje.

Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti. (A. M. Slomšek)

Osrednja slovesnost bo v Celovcu

Krški škof in koroški Slovenec Jakob Pavlič je 8. septembra 1824 v celovški stolnici posvetil v duhovnika bl. škofa Antona Martina Slomška. Kakor je bil Celovec pred 200 leti središče kulturnega življenja vseh Slovenk in Slovencev bo tudi danes, 22. septembra, ponovno središče skupnega praznovanju ob hvaležnem spominu na izjemno osebnost slovenskega naroda. Ob 15.30 se bodo verniki zbrali v stolnici, kjer bo potekala molitvena ura. Sledila bo slovesna sveta maša ob 16. uri. Somaševala bosta krški škof dr. Jože Marketz in mariborski nadškof msgr. dr. Alojzij Cvikl.

Slovesnost pripravljajo člani Slomškovega odbora skupaj s sodelavci v celovški škofiji in želijo, da bi v čim večjem številu poromali v Celovec in na ta način tudi utrjevali medsebojne vezi s koroškimi Slovenci.

Škof Jože Marketz je ob tem dejal: »Želim si, da bi na osrednji slovesnosti Slomškove nedelje okrepili medsebojno povezanost in skupno prosili Boga, da bi nam dal milosti za naše poslanstvo danes. To skupno srečanje naj bi nas navdihovalo, da bi z novim zagonom stali ob strani ljudem z vsem, kar jim je danes v veselje in v breme ter z njimi odkrivali lepoto in moč evangelija.«