P. Branko Cestnik o (ne)vzgoji nekoč in danes, svobodi ter odgovornosti

Po pozdravnem nagovoru predsednice DKPS Marije Žabjek, župnika in duhovni misli je p. Branko Cestnik predaval na temo svobode in odgovornosti. Ker je predaval pedagogom, je govoril predvsem o vzgoji, tako v družini kot v šoli, o (ne)vzgoji nekoč, navedel je tudi kakšno lastno izkušnjo iz mladih let, in (ne)vzgoji danes.

Temeljna ugotovitev seveda je, da moramo vzgajati in imeti oboje, svobodo in odgovornost, saj svoboda brez odgovornosti vodi v stranpoti, predvsem v neodgovornost.

Predavanju je sledil kulturni program, nastopili so pevski zbor in tradicionalna Blaže in Nežica.

Slavnostni nagovor je imela Ignacija Fridl Jarc s Slovenske matice.

P. Branko Cestnik je predaval na temo svobode in odgovornosti. FOTO: Ivo Žajdela

Katehistinja Marija Prikeržnik

Program na Slomu se je končal z vrhuncem, podelitvijo Slomškovih priznanj in naziva častni član DKPS.

Slomškova priznanja so podeli Mariji Prikeržnik, Anki Savelli Gaser in Albinu Vrabiču.

Marija Prikeržnik je po študiju na Teološki fakulteti v šolskem letu 1991/1992 kot absolventka začela poučevati verouk na Ravnah, pozneje še v okoliških župnijah, kar dela že dobrih 30 let.

Zaključila je program usposabljanja iz geštalt terapije za osebno, zakonsko in družinsko svetovanje ter nekaj let vodila svetovalnico v okviru Župnijske karitas Ravne. Aktivno je vključena v kulturno dogajanje na Ravnah na Koroškem v okviru dejavnosti, ki jih organizira Kulturno društvo Svitanje, katerega predsednica je bila 13 let.

Pri katehetskem delu uporablja sodobne in inovativne pristope, ves čas posodablja učna sredstva in odkriva poti, kako otrokom in mladim približati temeljna spoznanja o veri in v njih prebuditi življenje po njej. Otroke in mlade vključuje v dejavno sodelovanje v župniji in v lokalni skupnosti.

Predavatelj pred občinstvom. FOTO: Ivo Žajdela

Dejavna je tudi na področju kateheze odraslih

Več let je vodila katehumenat. Že dobrih 25 let organizira v Župniji Ravne na Koroškem t. i. adventne večere za odrasle, mesečna srečanja skupine staršev in vodi biblično skupino.

Večkrat je organizirala enodnevna srečanja dekanijskih bibličnih in drugih skupin na dekanijski in škofijski ravni. Vsako leto organizira duhovne vaje za člane biblične skupine.

Vsa leta je aktivna članica župnijskega pastoralnega sveta ter pomaga pri vodenju zborovskega in ljudskega petja. Koordinirala je sinodalna srečanja v župnijah Ravne na Koroškem, Kotlje in Strojna in na ta način vzpostavljala možnosti za dialog o temeljnih vprašanjih sodobne Cerkve med različnimi posamezniki in skupinami.

Blaže in Nežica. FOTO: Ivo Žajdela

Anka Savelli Gaser več kot 65 let spremljala slovenske zbore v Argentini

Anka Savelli Gaser se je rodila leta 1941 v Ljubljani. Od leta 1954 je živela v Buenos Airesu v Argentini.

Ankin oče Julij, bil je povojni politični begunec, je kmalu po prihodu v Argentino ustanovil reprezentativni SPZ Gallus (1948), ki je bil zelo pomemben del Ankinega življenja.

Anka je več kot 65 let spremljala slovenske zbore – najprej na harmoniju in klavirju, nato na električnih orglah, pozneje tudi na pravih orglah. SPZ Gallus je spremljala od leta 1954 do 1991, nekaj let ga je tudi vodila.

Maja 1991 je zbor imel turnejo po Sloveniji, saj je bilo to leto posvečeno največjemu slovenskemu skladatelju J. P. Gallusu.

Leta 1957 je postala članica Slovenske dekliške organizacije in prevzela funkcijo referentke za petje. Ustanovila je zbor Slovenske mladenke.

Slavnostni nagovor je imela Ignacija Fridl Jarc. FOTO: Ivo Žajdela

Veliko prispevala k ohranitvi slovenske kulture v Argentini

Okoli leta 1968 in 1970 je začela poučevati petje v Slovenski sobotni šoli dr. Franceta Prešerna v Buenos Airesu.

Na Pristavi so prirejali različne kulturne večere in proslave. Anka je za različne proslave napisala priložnostne pesmi. V zadnjih letih je komponirala. Napisala je več maš za različne zbore.

Od leta 2000 do 2021 je Anka poleg glasbe poučevala tudi slovensko slovnico in pravopis slovenskega jezika za višje razrede osnovne šole v Prešernovi sobotni šoli.

S predanim delom je izjemno veliko prispevala k ohranitvi slovenske kulture, slovenske besede, predvsem pa slovenske pesmi.

Pred nekaj dnevi se je za stalno vrnila v Slovenijo, vendar na podelitev ni mogla, ker je zbolela za kovidom.

Podelitev Slomškovega priznanja katehistinji Mariji Prikeržnik. FOTO: Ivo Žajdela

Albin Vrabič je dve desetletji aktiven v različnih organih DKPS

Strokovna pot Albina Vrabiča (1955) je v celoti povezana z vzgojo in izobraževanjem. Leta 1979 je postal učitelj mehanike na Šolskem centru Velenje, leta 1988 pa ravnatelj Srednje strojne šole; to službo je opravljal do leta 1993.

Naslednjih pet let je bil vodja posebnih oblik izobraževanja odraslih, od leta 1998 do 2018 pa je bil ravnatelj Šole za rudarstvo in varstvo okolja. V tem času je bil tudi predavatelj višje strokovne šole ter višji svetovalec na Centru RS za poklicno in strokovno izobraževanje.

Albin Vrabič je svoje tehnično in akademsko udejstvovanje že v začetku podredil sočloveku – dijakom in sodelavcem.

V sebi je zaznal, spoznaval in vseskozi nadgrajeval pedagoški poklic, poklic učitelja, mentorja in sogovornika, se mu odzval in prispeval k razvoju pedagoške ter poklicne in strokovne stroke v Sloveniji, kolikor so mu dopuščale moči v njegovem času in prostoru delovanja.

Skrbi za rast in prepoznavnost DKPS

Iz dijakov so se on in njegovi sodelavci potrudili izvleči najboljše, odkriti pri vsakem posamezniku njegova močna področja delovanja, ga spodbuditi k raziskovalnim nalogam, prostovoljnemu delu, javnemu nastopanju in udejstvovanju na različnih področjih družbenega življenja.

Zadnji dve desetletji je aktiven v različnih organih DKPS. »Njegovo delovanje v društvu je pomembno za vse nas, saj s svojimi predlogi, prispevki in dejanskim izvajanjem skrbi za rast in prepoznavnost društva,« so zapisali v utemeljitvi priznanja.

Naziv častni član DKPS so podelili Valentinu Inzku; ob njem levo predsednica DKPS Marija Žabjek, desno Ignacija Fridl Jarc. FOTO: Ivo Žajdela

Naziv častni član DKPS so podelili Valentinu Inzku

Valentin Inzko se je rodil na avstrijskem koroškem v znani družini, ki seže, kot je opisal na podelitvi, vse do duhovnika in izjemnega narodnega vodje koroških Slovencev Andreja Einspielerja, ki je s Slomškom ustanovil Mohorjevo založbo.

Leta 1974 je začel delati na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Med letoma 1982 in 1986 je delal kot tiskovni predstavnik na avstrijskem konzulatu v Beogradu. V okviru avstrijske misije pri Združenih narodih je odšel v Mongolijo in Šrilanko.

Zaradi domotožja se je leta 1990 vrnil in do leta 1996 delal kot kulturni ataše v Pragi. V letih 1996–1999 je bil avstrijski veleposlanik v Bosni in Hercegovini.

Leta 2005 ga je avstrijski predsednik imenoval za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Od marca 2009 do leta 2021 je bil sedmi visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino.

Človek, ki mu kultura in slovenstvo veliko pomenita

Junija 2010 so ga izvolili za predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev. Kot predsednik pozdravlja vsako pobudo, ki koristi slovenski narodni skupnosti in doprinese k izboljšanju in večji učinkovitosti zastopstva koroških Slovencev.

Valentin Inzko je človek, ki mu kultura in slovenstvo veliko pomenita.

Svoje delo je opravljal z ljubeznijo do ljudi, do resničnosti in pravice. S srcem in preudarnostjo je sprejemal mnoge težke odločitve.

Sledila je maša v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, ki jo je daroval p. Branko Cestnik.