Na Ponikvi 15. Slomškov dan

V soboto, 22. septembra, je bil na Ponikvi 15. Slomškov dan, srečanje vzgojiteljev, učiteljev in katehetov.


Prejemniki Slomškovih priznanj s predsednico društva SKP in nadškofom Zoretom.

Slomškov dan organizirajo Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Slovenski katehetski urad in Župnija Ponikva. Letošnje srečanje je bilo pod geslom Bodimo prijatelji napredka k dobremu! (bl. Slomšek). Dan je bil lepa priložnost za izmenjavo mnenj, nova spoznanja, priprošnjo k bl. Slomšku in druženje. Skupaj so se veselili 30-letnice delovanja Društvo katoliških pedagogov Slovenije, 15-letnice Slomškovih dni in 20-letnice izhajanja revije Vzgoja.

Položaj kristjanov v javnem šolstvu


Somaševanje je vodil nadškof Stanislav Zore.

Srečanje se je začelo na Slomškovi domačiji, povezovala pa sta ga Nežica in Blaže. Letošnji predavatelj dr. Dejan Hozjan je govoril o veri in kristjanu v javnosti. Osredinil se je na položaj kristjanov v javnem šolstvu.

Uvodoma je ugotovil, da je slovensko javno šolstvo pod videzom liberalizma podvrženo favoriziranju nekaterih levo nazorskih indoktrinacij, kristjan pa je praktično izgnan iz njega. Enako je v medijih. Poskušal je odgovoriti, kako v teh razmerah vendarle živeti vero v javnosti in javni šoli. Prepričan je, da sta za izražanje krščanske vere v javni šoli potrebna trdna volja in pogum, za to pa je potrebna trdna krščanska identiteta.

Stanko Gerjolj za področje katehetike

Sledila je slavnostna podelitev Slomškovih priznanj, naziva častni član DKPS in priznanj bralcem za opravljeno Slomškovo priznanje za odrasle. Podeljevalca sta bila nadškof Stanislav Zore in predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije Marija Žabjek. V častitljivi zbor častnih članov je vstopil profesor Bogomil Jakopič.

Prejemniki Slomškovih priznanj so bili trije. Ddr. Stanko Gerjolj ga je prejel za področje katehetike, predlagal pa ga je Slovenski katehetski urad, ki je v obrazložitvi zapisal, da je njegovo dolgoletno znanstveno delo vseskozi tesno povezano z razvojem kateheze na Slovenskem. Kot pedagoga, psihologa in kateheta ga odlikujeta pretanjen čut za predajanje bogatega znanja v okviru raznovrstnih predavanj in skupin, pa tudi številni članki in knjige.

Še posebej pomemben je njegov prispevek pri uvajanju krščanske geštalt pedagogike v slovenski prostor. Pri vseh prizadevanjih na pedagoškem in katehetskem področju se izražajo njegova vztrajnost, jasna misel, prepoznavanje duha časa in izjemen posluh za posameznikovo iskanje resnice in bistvenih vrednot.

Profesorica Anamarija Štimec za področje srednjega šolstva

Profesorica Anamarija Štimec je priznanje dobila za področje srednjega šolstva. V svojem pedagoškem delu se je kot profesorica zgodovine in zemljepisa razdajala številnim generacijam mladine na Srednji šoli za medicinske sestre babice, na Srednji zdravstveni šoli in na gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani.

Svoje pedagoško poslanstvo je opravljala z umirjeno resnostjo in strokovnostjo in si je tako zagotavljala neoporečno avtoriteto in odlične učne uspehe svojih dijakov. Njena predavanja so bila vselej zanimiva, saj jih je dopolnjevala s predavanji uglednih osebnosti, blizu stroke ali aktualnosti časa. Zato je bila za mlade njena zgodovina vedno privlačen in aktualen predmet.

Pri svojem delu ni le podajala učne snovi temveč je bila tudi pozorna, skrbna in pronicljiva razredničarka, ki je znala dijake razumeti, jim pomagati ter jih zanesljivo pripeljati do končnega uspeha na maturi. Po izkušnjah, ki niso bile zgolj pedagoške, je stopila v javnost in se zavzela tudi za probleme v svojem domačem kraju. Kot podžupanja v občini Osilnica je s svojim vplivom rešila obstoj osnovne šole v Osilnici, ki je bila uradno že ukinjena.

Učiteljica Irena Zevnik za področje osnovnega šolstva

Učiteljica Irena Zevnik je Slomškovo priznanje prejela za področje osnovnega šolstva. Njena osnovna dejavnost je poučevanje razrednega pouka v nižjih razredih razrednega pouka. V matični osnovni šoli je zaščitni znak mnogih kulturnih in drugih šolskih prireditev, neločljivo je povezana predvsem z vsakoletno pripravo prvega šolskega dne in pripravo materinskega dne.

Njena najbolj prepoznavna dodatna dejavnost pa je osnovnošolska dramska skupina, s katero vsako leto pripravi in izvede dramsko uprizoritev najrazličnejših dramskih del, ki jih po potrebi tudi sama priredi. S svojim sodelovanjem je Irena Zevnik prisotna skoraj na vseh kulturnih prireditvah v domačem kraju. Pri nedeljskem bogoslužju je redna bralka Božje besede. Skupaj s takratnim župnikom Mihom Hermanom je prevzela mentorstvo za Slomškovo bralno priznanje, ki ga požrtvovalno vodi od začetka pa vse do današnjih dni.

V letošnjem letu ji je uspelo s pomočjo sedanjega župnika Alojza Kačičnika pridobiti bralce tudi za Slomškovo bralno priznanje za odrasle. Vse, kar Irena Zevnik počne, dela z veliko ljubeznijo in čutečim srcem, predvsem pa s trdno vero, da se resnični napredek doseže le z dobroto srca in trdnostjo duha. Pri tem ji je velik vzornik in priprošnjik bl. A. M. Slomšek.

Slomškovo bralno priznanje za odrasle

Tudi bralno leto je naokrog. Tradicionalnemu srečanju vzgojiteljev, učiteljev in katehetov so se letos pridružili tudi bralke ter bralci za Slomškovo bralno priznanje za odrasle. Zanj skrbi Slovenski katehetski urad. Poleg srečanja je bil dan priložnost za zahvalo in prošnjo bl. Antonu Martinu Slomšku, da bi še naprej sledili njegovi spodbudi: »Le kaj pametnega si izvolite v branje, da ne boste časa in denarjev izgubljali, si pošteno srce in pamet kalili.«

»Odkrivajte dobro v mladih ljudeh«

Sledila je maša v ponikovski cerkvi, somaševanje pa je vodil nadškof Stanislav Zore. Pedagoške delavce je povabil, da dobro najprej odkrivajo pri sodelavcih.

Predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije Marija Žabjek.»Dobro ne sili v ospredje, ne vpije, ne razgraja, hkrati zmanjšuje razdalje, blaži razlike in omogoča sprejemanje.«


Slomškov kip na Ponikvi

Dobro pa seveda naj odkrivajo pri tistih, za katere živijo svoje poslanstvo, v šolarjih, dijakih, študentih. »Tudi ti so zelo različni med seboj, vsak s svojo osebno zgodbo, ki ga oblikuje že od spočetja naprej. Če boste v njih odkrivali dobro, če bodo v vaših očeh odkrivali, da so dobri, potrditev, da niso napaka, bodo sami začeli postajati vedno bolj dobri. Kajti z nami ljudmi je tako, da pogosto nevede postajamo to, kar ljudje v nas vidijo ali kar doživljamo, da v nas vidijo. Zato vas prosim, odkrivajte dobro v teh mladih ljudeh. To bo zelo težko, če boste do njih prihajali samo službeno. Veliko lažje bo, če boste pred njih prihajali v zavesti poslanstva.


Fotografije: Ivo Žajdela, Ivan Rampre

Slomškova nedelja v Vuzenici

Pod geslom Delo z mladimi – delo za prihodnost je bila v nedeljo, 23. septembra, v Vuzenici osrednja slovesnost ob letošnji Slomškovi nedelji.

Letos mineva 180 let, odkar je bl. Anton Martin Slomšek prišel za nadžupnika in dekana v Vuzenico (1838), kjer je šest let ostal v tej službi (do leta 1844). Zgodovinar dr. Franc Kovačič je za Slomškovo obdobje v Vuzenici zapisal: »Naravnost občudovanja vredno je, kaj vse je ustvaril v kratkih letih svojega službovanja v Vuzenici. /.../ Kot nadžupnik je bil v polnem pomenu dober pastir svoji čredi; prizadeval si je po nauku sv. Pavla postati vsem vse.«



Prav tako je pomenljivo Slomškovo pisateljevanje in izdajanje knjig v tem njegovem življenjskem obdobju. Prvo odmevno delo, ki ga je Slomšek pripravil v Vuzenici, je bogoslužni priročnik »Mnemosynon slavicum«. Knjiga je zamišljena kot priročnik duhovniku pri podeljevanju zakramentov in pri raznih drugih opravilih. Ta knjiga je bila uporaben, pomemben in praktičen priročnik za duhovnike. V njej so imeli primeren pripomoček za razlaganje svetih obredov in vzorce za govore za različne priložnosti.

Delo z mladimi – delo za prihodnost

Prav v Vuzenici pa je Slomšek izdal tudi svoje najbolj znano delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Dr. Franc Kovačič je ta Slomškov učbenik označil za »zlato knjižico«, čemur lahko glede na večkratne izdaje in razširjenost mirno pritrdimo. Prav s knjigo Blaže in Nežica v nedeljski šoli in s svojimi vzgojnimi spisi se je Slomšek izkazal kot izvrsten vzgojitelj mladine. Zanj je delo z mladimi pomenilo delo za prihodnost Cerkve in naroda. Zato je geslo letošnje Slomškove nedelje: Delo z mladimi – delo za prihodnost. Celotno obhajanje Slomškove nedelje, tudi razmišljanja in osnutki nagovorov, ki so del duhovne priprave na osrednje slavje, bo pripravljeno tako, da bo upoštevalo to vodilno misel praznovanja.

Kristjani se ne smemo predajati črnogledosti

Osrednja slovesnost ob letošnji Slomškovi nedelji je bila pod geslom Delo z mladimi – delo za prihodnost v nedeljo, 23. septembra, v nadžupnijski cerkvi v Vuzenici. Somaševanje je vodil nadškof Alojzij Cvikl, ki je dejal, da se tega, da so mladi prihodnost, zelo živo zaveda tudi papež Frančišek, zato je v oktobru sklical sinodo o mladih.



»Ko obiskujem naše župnije, večkrat žalosten opazim, da v nekaterih župnijskih občestvih, kakor da skoraj ni več mladih, ali pa so to samo še posamezniki iz vrst naše mladine. Čutimo, kako s takšno podobo naših občestev ugaša tudi plamen upanja za prihodnost naših župnij in drugih cerkvenih skupnosti.

Kristjani se v luči vere ne moremo in se ne smemo predajati črnogledosti, res pa je, da se je v okolju, kjer se prave vrednote majejo, da ne rečem padajo po vrsti, ena za drugo, mlademu človeku kdaj težko znajti. Morda je za sodobnega človeka usodno, da nima več prave orientacije ter pravega navdušenja in potrebne vztrajnosti, da bi iskal resnico in bi bil zanjo odprt, po njej hrepenel, bil zvest resnici.«

Kjer je ljubezen, tam je Bog

Vsi smo povabljeni, da živimo, kot pričevalci; ne sami zase, ampak kot občestvo, je spomnil nadškof. »Samo sredi živih krščanskih skupnosti bodo mladi lahko začutili lepoto in moč hoje za Kristusom. Sredi naših krščanskih skupnosti in občestev želijo mladi najti ljudi, ki bodo postali njihovi resnični, nesebični prijatelji. Ob njih in z njimi želijo mladi odkrivati življenjsko pot, ki vodi k smislu, veselju, pot svetosti.



O tem so mladi tudi sami spregovorili na svojem srečanju pred škofovsko sinodo, kjer so zelo poudarili, da od Cerkve pričakujejo, da bo pričevanje kristjanov sredi občestva iskreno in resnično, priznavajoč tudi težave, grehe in slabosti. Samo v iskrenih medsebojnih odnosih lahko posredujemo dar osebne vere naprej, drugim. Naši medsebojni odnosi, če so iskreni, so vedno prepleteni z vezjo pristne, resnične, nesebične ljubezni. Kjer je ljubezen, tam pa je Bog!«

Vedno nove moči za pot našega življenja

Spomnil je tudi, da so številni svetniki živeli svoje življenje tudi kot mladeniči in mladenke ter so mladim tudi danes svetel zgled in vzor. »Poklicani smo, da mladim vse te zglede predstavimo in jim spregovorimo o veliki luči, s katero vsi ti svetniki svetijo tudi v sedanji čas.

Ob posameznih svetniških vzorih namreč vedno znova odkrivamo, kako tudi 'njihov čas' ni bil samo lep in brezskrben, ampak je bil prav tako tudi poln iskanj, poln tudi preprek in težav, kakor je to današnji čas. Toda njihovo neomajno zaupanje, predanost Božji volji in trdna vera v izpolnitev Božjih načrtov, to ni moč samo za njihovo osebno zmago, ampak vse to tudi nas na poseben način spremlja, nas skrivnostno vodi in nam daje vedno nove moči za pot našega življenja!«