Slom - Slomškova romarska pot
Slom - Slomškova romarska pot
Od rojstne hiše na Slomu do župnijske cerkve na Ponikvi
Slomškova romarska pot od njegove rojstne hiše na Slomu do župnijske cerkve na Ponikvi je tako kratka, da smo veliko prehitro »skozi«, če dirjamo po njej. A z naglico na romanju ne opravimo ničesar. Ni namreč pomembna razdalja, ki jo prehodimo z nogami, temveč tista, ki jo premagamo v srcu in glavi. Zato so ob Slomškovi romarski poti postaje, ki nas spodbujajo k molitvi rožnega venca, zato so odprta vrata Slomškove domačije, da bi nas vsaj malce zaščemelo hrepenenje po svetosti.
»V tem domu so se rodili Anton Martin Slomšek«
Slomškova rojstna hiša, proti kateri zavijemo pri železniški postaji na Ponikvi, že na zunaj kaže, da so bili gospodarji Sloma razmeroma premožni. Slomškov praded, ki je v začetku 18. stoletja kupil posestvo, je z umnim gospodarjenjem in dedovanjem postal lastnik več kot petdesetih hektarjev rodovitne zemlje. Po smrti Slomškove matere je šlo z gospodarstvom naglo navzdol in hiša je sčasoma prešla v tuje roke. Leta 1991 jo je odkupila mariborska škofija, nakar so jo temeljito obnovili in v njej razgrnili Slomškovo življenjsko pot.
V toplem zgodnjespomladanskem dopoldnevu je soba Slomškovega otroštva zavita v spokojno tišino, kakršna je značilna za spominske sobe in muzeje. A ko ponikovski župnik Mihael Herman požene starinsko stensko uro, se vanjo hipoma vrne življenje. Zdi se, da je stari gospodar pravkar vstal z lesene klopi ter odšel na obhod po posestvu in da bo skozi vrata zdaj zdaj stopila gospodinja ter na mizo postavila hlebec sveže pečenega kruha.
V sosednji sobi je prikazana Slomškova duhovniška pot od Olimja, kjer je obhajal novo mašo, do Celja, kjer je bil kratek čas opat. Portreti, mitra in številni dokumenti v tretji sobi pripovedujejo zgodbo o škofu Slomšku, ki se končuje z njegovo oporoko in osmrtnico. Četrta soba pa je soba svetništva. V njej izvemo, da so leta 1936 po Jugoslaviji zbrali 400.000 podpisov ljudi, ki so želeli, da bi bil Slomšek čim prej razglašen za svetnika. Preberemo lahko zapis o velikem praznovanju ob stoti obletnici njegovega rojstva, vidimo knjižice o Slomšku v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku, ki jih je mariborski škof Držečnik na zadnjem zasedanju drugega vatikanskega cerkvenega zbora razdelil koncilskim očetom, in še kaj.
Slomškova rojstna hiša na Slonu
Cerkev na griču in rastišče velikonočnice
Planinske markacije in oznake Slomškove poti nas s Sloma popeljejo mimo sosednje stavbe proti vzhodu. Asfalt se spremeni v kolovoz, ki se počasi vzpenja skozi sadovnjak. Kmalu zavijemo v levo na cesto, z nje pa na koncu ograje v desno proti hišam. Za prvim poslopjem se pot nadaljuje med drevjem, kjer stojita lesen križ in tabla z drugo desetko rožnega venca. Pri novi hiši krenemo čez travnat breg do naslednje domačije, nadaljujemo navkreber do žičnate ograje in ob njej do kolovoza, ki nas pripelje do cerkve sv. Ožbalta.
Velikonočnica (Pulsatilla grandis)
Na tem kraju je že v 15. stoletju stala kapela, ki so jo zgradili prebivalci vasi Uniše. Ko je svet kupil Slomškov praded Štefan Novak, je kapelo povečal in jo opremil z baročnimi oltarji. Mali Slomšek je tod pasel živino in na stopnicah, ki peljejo v zvonik, tovarišem ponavljal nedeljske pridige iz domače cerkve.
Cerkev sv. Ožbalta stoji na slikovitem, s sadovnjaki poraščenem griču. Kljub skromni nadmorski višini je razgled osupljivo lep. Na severu vidimo Konjiško goro in v ozadju obrise Pohorja. Na severozahodu se na robu obzorja razkazujejo Uršlja gora, Peca in masiv Kamniško-Savinjskih Alp. Na jugozahodu in jugu se razprostira Posavsko hribovje z Rifnikom in Resevno, na vzhodu pa nas priteguje predvsem bližnji Boč.
Med žičnato ograjo in bližnjo domačijo se spustimo v desno do kolovoza, ob katerem stoji velik lesen križ. Peščen trak pod nogami nas kmalu pripelje do asfaltne ceste. Na drugi strani je pokopališče in nad njim župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi, kjer je bil na dan rojstva krščen Slomšek. A preden se povzpnemo do nje, zavijmo navzdol in se po cesti sprehodimo do deset minut oddaljenega rastišča velikonočnice. Pred nekaj dnevi je bil sončnat breg nad njivami še posut z velikimi vijoličnimi cvetovi, vendar se bodo ti kmalu osuli, steblo bo zraslo in na njem se bodo pokazali dlakasti laski. Velikonočnica je v vzhodnoevropskih stepah splošno razširjena, pri nas pa spada med najbolj ogrožene rastlinske vrste. Boletina pri Ponikvi je eno od štirih danes znanih rastišč v Sloveniji. Kraj, ki od daleč ni videti nič posebnega, je zelo dragocen, zato je ograjen in zavarovan kot botanični naravni spomenik. Na začetku pomladi ga vsako soboto in nedeljo obišče več sto ljudi.
Tebi, krščanska duša, je ves svet tempelj božji. Ko vidiš ljubo sonce, gledaš malo travico, slišiš škrjančka žvrgolenje – razveseli se, povzdigni roke in srce ter poveličuj modrega Stvarnika! je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek. Na romarski poti od Sloma do Ponikve tega Slomškovega priporočila ni težko uresničiti. Pa naj bo vreme pomladno kot prejšnji teden ali zimsko, kakršno je te dni.
Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Slomškova rojstna hiša na Slomu.
Višinska razlika: Približno 100 metrov.
Dolžina izleta: Približno 1,5 ure (v eno smer je hoje za 45 minut).
Opis poti: S Sloma se med sadovnjaki in hišami povzpnemo do podružnične cerkve sv. Ožbalta, od koder se spustimo na Ponikvo. Pot je lahka in zelo primerna za družinski izlet ali župnijsko romanje. Tu in tam bi bila dobrodošla še kakšna oznaka, vendar pravi poti kljub temu ni težko slediti.
Zanimivosti: Slomškova rojstna hiša, cerkev sv. Ožbalta (ob njej se lahko naužijemo lepega razgleda), rastišče velikonočnice na Boletini, župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi.
Zemljevid: Celjska kotlina, 1 : 50.000; turistična karta občine in mesta Šentjur, 1 : 30.000.
NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10. uri.
KDAJ JE ODPRTO?
Slomškova rojstna hiša je ob sobotah odprta od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 18. ure (v zimskem času od 14. do 17. ure). Dodatne informacije lahko dobite v župnijskem uradu Ponikva, telefon 03/ 748-20-25.
Slomškova romarska pot od njegove rojstne hiše na Slomu do župnijske cerkve na Ponikvi je tako kratka, da smo veliko prehitro »skozi«, če dirjamo po njej. A z naglico na romanju ne opravimo ničesar. Ni namreč pomembna razdalja, ki jo prehodimo z nogami, temveč tista, ki jo premagamo v srcu in glavi. Zato so ob Slomškovi romarski poti postaje, ki nas spodbujajo k molitvi rožnega venca, zato so odprta vrata Slomškove domačije, da bi nas vsaj malce zaščemelo hrepenenje po svetosti.
»V tem domu so se rodili Anton Martin Slomšek«
Slomškova rojstna hiša, proti kateri zavijemo pri železniški postaji na Ponikvi, že na zunaj kaže, da so bili gospodarji Sloma razmeroma premožni. Slomškov praded, ki je v začetku 18. stoletja kupil posestvo, je z umnim gospodarjenjem in dedovanjem postal lastnik več kot petdesetih hektarjev rodovitne zemlje. Po smrti Slomškove matere je šlo z gospodarstvom naglo navzdol in hiša je sčasoma prešla v tuje roke. Leta 1991 jo je odkupila mariborska škofija, nakar so jo temeljito obnovili in v njej razgrnili Slomškovo življenjsko pot.
V toplem zgodnjespomladanskem dopoldnevu je soba Slomškovega otroštva zavita v spokojno tišino, kakršna je značilna za spominske sobe in muzeje. A ko ponikovski župnik Mihael Herman požene starinsko stensko uro, se vanjo hipoma vrne življenje. Zdi se, da je stari gospodar pravkar vstal z lesene klopi ter odšel na obhod po posestvu in da bo skozi vrata zdaj zdaj stopila gospodinja ter na mizo postavila hlebec sveže pečenega kruha.
V sosednji sobi je prikazana Slomškova duhovniška pot od Olimja, kjer je obhajal novo mašo, do Celja, kjer je bil kratek čas opat. Portreti, mitra in številni dokumenti v tretji sobi pripovedujejo zgodbo o škofu Slomšku, ki se končuje z njegovo oporoko in osmrtnico. Četrta soba pa je soba svetništva. V njej izvemo, da so leta 1936 po Jugoslaviji zbrali 400.000 podpisov ljudi, ki so želeli, da bi bil Slomšek čim prej razglašen za svetnika. Preberemo lahko zapis o velikem praznovanju ob stoti obletnici njegovega rojstva, vidimo knjižice o Slomšku v angleškem, nemškem, italijanskem in francoskem jeziku, ki jih je mariborski škof Držečnik na zadnjem zasedanju drugega vatikanskega cerkvenega zbora razdelil koncilskim očetom, in še kaj.
Slomškova rojstna hiša na Slonu
Cerkev na griču in rastišče velikonočnice
Planinske markacije in oznake Slomškove poti nas s Sloma popeljejo mimo sosednje stavbe proti vzhodu. Asfalt se spremeni v kolovoz, ki se počasi vzpenja skozi sadovnjak. Kmalu zavijemo v levo na cesto, z nje pa na koncu ograje v desno proti hišam. Za prvim poslopjem se pot nadaljuje med drevjem, kjer stojita lesen križ in tabla z drugo desetko rožnega venca. Pri novi hiši krenemo čez travnat breg do naslednje domačije, nadaljujemo navkreber do žičnate ograje in ob njej do kolovoza, ki nas pripelje do cerkve sv. Ožbalta.
Velikonočnica (Pulsatilla grandis)
Na tem kraju je že v 15. stoletju stala kapela, ki so jo zgradili prebivalci vasi Uniše. Ko je svet kupil Slomškov praded Štefan Novak, je kapelo povečal in jo opremil z baročnimi oltarji. Mali Slomšek je tod pasel živino in na stopnicah, ki peljejo v zvonik, tovarišem ponavljal nedeljske pridige iz domače cerkve.
Cerkev sv. Ožbalta stoji na slikovitem, s sadovnjaki poraščenem griču. Kljub skromni nadmorski višini je razgled osupljivo lep. Na severu vidimo Konjiško goro in v ozadju obrise Pohorja. Na severozahodu se na robu obzorja razkazujejo Uršlja gora, Peca in masiv Kamniško-Savinjskih Alp. Na jugozahodu in jugu se razprostira Posavsko hribovje z Rifnikom in Resevno, na vzhodu pa nas priteguje predvsem bližnji Boč.
Med žičnato ograjo in bližnjo domačijo se spustimo v desno do kolovoza, ob katerem stoji velik lesen križ. Peščen trak pod nogami nas kmalu pripelje do asfaltne ceste. Na drugi strani je pokopališče in nad njim župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi, kjer je bil na dan rojstva krščen Slomšek. A preden se povzpnemo do nje, zavijmo navzdol in se po cesti sprehodimo do deset minut oddaljenega rastišča velikonočnice. Pred nekaj dnevi je bil sončnat breg nad njivami še posut z velikimi vijoličnimi cvetovi, vendar se bodo ti kmalu osuli, steblo bo zraslo in na njem se bodo pokazali dlakasti laski. Velikonočnica je v vzhodnoevropskih stepah splošno razširjena, pri nas pa spada med najbolj ogrožene rastlinske vrste. Boletina pri Ponikvi je eno od štirih danes znanih rastišč v Sloveniji. Kraj, ki od daleč ni videti nič posebnega, je zelo dragocen, zato je ograjen in zavarovan kot botanični naravni spomenik. Na začetku pomladi ga vsako soboto in nedeljo obišče več sto ljudi.
Tebi, krščanska duša, je ves svet tempelj božji. Ko vidiš ljubo sonce, gledaš malo travico, slišiš škrjančka žvrgolenje – razveseli se, povzdigni roke in srce ter poveličuj modrega Stvarnika! je zapisal blaženi Anton Martin Slomšek. Na romarski poti od Sloma do Ponikve tega Slomškovega priporočila ni težko uresničiti. Pa naj bo vreme pomladno kot prejšnji teden ali zimsko, kakršno je te dni.
Župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Slomškova rojstna hiša na Slomu.
Višinska razlika: Približno 100 metrov.
Dolžina izleta: Približno 1,5 ure (v eno smer je hoje za 45 minut).
Opis poti: S Sloma se med sadovnjaki in hišami povzpnemo do podružnične cerkve sv. Ožbalta, od koder se spustimo na Ponikvo. Pot je lahka in zelo primerna za družinski izlet ali župnijsko romanje. Tu in tam bi bila dobrodošla še kakšna oznaka, vendar pravi poti kljub temu ni težko slediti.
Zanimivosti: Slomškova rojstna hiša, cerkev sv. Ožbalta (ob njej se lahko naužijemo lepega razgleda), rastišče velikonočnice na Boletini, župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi.
Zemljevid: Celjska kotlina, 1 : 50.000; turistična karta občine in mesta Šentjur, 1 : 30.000.
NEDELJSKA MAŠA
V župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi je maša vsako nedeljo ob 7.30 in ob 10. uri.
KDAJ JE ODPRTO?
Slomškova rojstna hiša je ob sobotah odprta od 9. do 12. ure ter od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 15. do 18. ure (v zimskem času od 14. do 17. ure). Dodatne informacije lahko dobite v župnijskem uradu Ponikva, telefon 03/ 748-20-25.