Izšla je prva letošnja številka revije Slo, časi, kraji, ljudje, ki bo tudi letos bogatila vaše znanje o preteklosti. Poglejmo, kaj lahko preberete v prvi letošnji številki.

Znamenito situlo z Vač pozna vsak od nas, saj se z njo seznanimo že v šolskih klopeh, prizori z njenega plašča pa krasijo naše dokumente – osebno izkaznico in potni list. Marsikdo ve tudi to, da jo je izkopal Janez Grilc s Klenika pri Vačah, manj pa so znane okoliščine dogodka in podatek, da situla ni bila njegovo edino odkritje. Našel je namreč še druge dragocenosti, s katerimi se ponašajo muzeji v Ljubljani in na Dunaju.

Skrivnostna naselbina Debela griža pri Volčjem Gradu zna pritegniti pozornost, bodisi bežnega mimoidočega ali nekoga, ki ga preteklost od nekdaj navdušuje. Prav tako je zanimanje vzbudilo odkritje na ptujskem gradu. Je to starodavno svetišče ali srednjeveški stolp?

Morda še niste vedeli, da je zadnji grof in knez Celjski, Ulrik II., romal h grobu sv. apostola Jakoba v galicijsko mesto Compostela že v prvi polovici 15. stoletja. Medtem ko se grofu ni bilo treba povzpeti na svoj položaj, pa se Mihael Stare ni sprijaznil, da ne spada med višji slog prebivalstva. Z bistrostjo, prebrisanostjo, delavnostjo in varčnostjo mu je uspelo, da se je po družbeni lestvici povzpel od kramarja do obrtnika in graščaka. Začel je s prodajo na vaških semnjih, nato pa se je dokopal do velikega premoženja. Je zdaj to sploh še mogoče?

Drugačno pot je spisal neznani italijanski vojak. Po njegovi smrti so njegovo truplo z vlakom prepeljali iz Ogleja. Pot njegove krste od sveže zasedenega severovzhoda kraljevine do prestolnice je bila veličastna scenska zgodba, ki se je zgodila leto dni pred ustoličenjem fašizma. Ponujamo vam jo v branje tudi z nekaterimi slovenskimi poudarki.

V letih 2018 in 2019 je bilo v breznu v Debliških livadah odkritih več kot 1700 predmetov, ki so bili v jamo odvrženi tako rekoč naenkrat. Predmeti namreč niso bili zakopani pred morebitnimi nevarnostmi ali v ritualne namene, ampak so bili odvrženi in skriti z namenom, da ne bi bili nikoli odkriti. Gre za predmete iz časa druge svetovne vojne, ki so bili v jamo odvrženi ob množičnem poboju vojnih ujetnikov ob Jami pod Krenom v Kočevskem rogu.

Letos mineva 60 let od prve slovenske odprave v Himalajo, hkrati pa tudi 45 let od prvega slovenskega vzpona na osemtisočak. Makalu, 1975. Na gori se je dogajala drama, tej pa je sledilo reševanje, ki mu v himalajski zgodovini ni para. Leta 1975 je preplezana prvenstvena smer v južni steni Makaluja pomenila prvi pravi stik slovenskega alpinizma s svetovnim alpinističnim vrhom, z državami, ki so imele razvito himalajsko tradicijo. Le kaj ima s tem Beethoven?

V reviji Slo, časi, kraji, ljudje si preberite tudi, kako so melioracije spremenile Vipavsko dolino, kakšno zgodovino ima prostovoljno gasilstvo v Sloveniji in še več o kuharskih knjigah.