S temi besedami smo v soboto, 26. avgusta vstopili v sveto mašo, srce zahvalnega dne, ki smo ga z Božjo pomočjo praznovali že štirinajsto leto zapored. Tokrat nas je ljubeče sprejela Marija Pomočnica na Rakovniku v Ljubljani, ki nam je svojo naklonjenost izkazala s pomočjo tamkajšnje skupnosti salezijancev. V njihovem imenu nas je prijazno nagovoril gospod Klemen Balažič, ki je v družbi ekonoma brata Vilija in srčnih župnijskih prostovoljcev tudi poskrbel, da smo se pri njih počutili kot doma. 

Sveto mašo, ki smo jo sooblikovali udeleženci sami, je za nas daroval novomeški škof Andrej Saje. Poudaril je, da je sveta maša največja zahvala, kjer nas Jezus pričakuje. Povabil nas je, da bi se z Jezusom srečali tako, kot so se bolni, invalidni in trpeči, o katerih beremo v Svetem pismu. Tako kot je Jezus tem ljudem vračal dostojanstvo, ga vrača tudi nam, da bi mogli iz tega črpati moč za svoje življenje in biti njegove priče, je še poudaril škof Saje, ki je blagoslovil tudi dva prisotna psa vodiča.

Zbrani so v krajšem predavanju spoznavali, kako je poslanstvo Jezusove priče v svetu izpolnjeval Božji služabnik Andrej Majcen.

Kako je poslanstvo Jezusove priče v svetu izpolnjeval Božji služabnik Andrej Majcen, pa smo spoznavali v krajšem predavanju, ki ga je za nas pripravil dr. Alojzij Slavko Snoj. Svoje iskrive besede je podkrepil s predmeti, ki so bili Majcnova last in ki smo si jih lahko tudi otipali.

Slepe in slabovidne je ljubeče sprejela Marija Pomočnica na Rakovniku v Ljubljani, ki jim je svojo naklonjenost izkazala s pomočjo tamkajšnje skupnosti salezijancev. FOTO: Franc Pungertnik

Čeprav smo pri sveti maši v evangeljskem odlomku slišali besede: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi…«, pa smo ta dan kar pozabili na svoje vsakdanje tegobe. Kljub visokim temperaturam, ki so bile za mnoge, zlasti starejše, pravi izziv, med udeleženci ni bilo videti potrtega obraza. Ob skromnem kosilu, za katerega je sredstva prispevala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, smo imeli še veliko moči za prijateljsko druženje. Oglasila pa se je tudi pesem.

Zahvalni dan je le ena od aktivnosti na področju pastorale slepih in slabovidnih, v okviru katere vsako leto organizirajo tudi romanje, duhovne vaje, tabore in duhovne obnove.

Zahvalni dan je le ena od aktivnosti na področju pastorale slepih in slabovidnih, v okviru katere vsako leto organiziramo tudi romanje, duhovne vaje, tabore in duhovne obnove. Pri tem nam pomagajo različne organizacije in dobri ljudje. Morda ste med njimi lahko tudi vi. Za začetek že s tem, da s tem prispevkom seznanite morebitne slepe ali slabovidne brate in sestre iz vaše župnije ter nam tako pomagate širiti informacijo o naši dejavnosti. To je obenem lahko tudi priložnost, da z njimi navežete stik in jim pomagate pri vključevanju v župnijsko občestvo, v katero se zaradi svoje oviranosti mnogi sami le težko vključijo.