Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom, pravi Pridigar. To velja tudi za planinske in pohodniške izlete. Ker bo naše najvišje gore najbrž kmalu pobelil prvi sneg, se počasi že oziramo proti nižjim vrhovom. V lepih jesenskih dneh bodo najbolj privlačni tisti, ki so poraščeni s travo in rumenečimi macesni, saj jesen le redkokje tako radodarno razkazuje svoje čare kot tam.



Sleme leži na vzhodni strani verige Martuljših gora. Njegov travnati vrh se dviga visoko nad dolino, zato je pot nanj dolga in naporna, vendar brez posebnih nevarnosti. Vzpon začnemo na južnem koncu Mojstrane, kamor nas pripeljejo kažipoti za Vrata. Pri bloku na levi opazimo stebriček z majhnimi kažipoti, na nasprotni strani ceste pa široko pot, ki pelje poševno navkreber. Po njej prispemo kmalu do široke vlake, ki je ne zapustimo pri kažipotu s številko štirinajst, ampak šele na naslednjem odcepu, ki ga je dobra planinska duša označila s kamnitima puščicama na tleh. Brez te oznake bi bili izgubljeni, saj ni v bližini nobene markacije ali kažipota. Škoda!

Dobro uhojena pot se brez ovinkarjenja vzpenja čez strmo gozdnato pobočje. Strma je pot v nebo, strma zelo, nam odmeva v mislih, melodijo pa spremlja glasno sopihanje, ker smo se na začetku preveč zagnali. Ko se drevje za trenutek razmakne, se globoko pod nami pokaže Mojstrana. Na nasprotni strani doline, ki jo omejujeta Kepa in Dovška Baba, leži vas Dovje, vmes pa so travniki, kozolci, cesta in prodnata struga Save Dolinke. Pot dobi kamnito prevleko in za spremstvo žičnato ograjo. Zgoraj se pokažejo skale, pobočja pod nami so čedalje bolj strma.

Po dveh urah napornega vzpona prispemo na Vrtaško planino. S travnika pod pastirskim stanom je lep razgled na Triglav in Cmir, a to je le predokus tistega, kar bomo videli na vrhu. No, nekatere vzpon do sem tako zdela, da jih mine veselje do vzpona na vrh, zato se na Vrtaški planini obrnejo in vrnejo v dolino.



Od pastirskega stana nadaljujemo naravnost navkreber, vendar kmalu zavijemo v levo med drevje. Nekaj minut pozneje prečkamo veliko jaso, ki je na gosto poraščena z volnatoglavim osatom. Na okroglih glavicah, iz katerih štrlijo vijolični »lasje«, se gnetejo čmrlji in metulji. Najbolj zaupljivi so osatniki, tudi beli C ne odleti takoj, najbolj plašen pa je admiral, ki budno pazi na varnostno razdaljo do našega fotoaparata.

Naslednja zanimiva točka ob poti je razgledni pomol, s katerega lepo vidimo vrh Slemena s Kukovo špico v ozadju. Globoko pod nami pa leži dolina Vrata, ki ji s pogledom sledimo do vznožja Triglava. V naslednjih minutah prispemo na travnato ravnico z imenom Njivice, ki je posejana s cvetovi čašastega sviščevca. Z nje se lahko med ruševjem v četrt ure povzpnemo na Vrtaški vrh, kjer je kovinska skrinjica z vpisno knjigo. Pot na Sleme zavije na zgornjem koncu ravnice med drevje in ruševje, potem pa krene med travo in planinskim cvetjem naravnost na greben in po njem na vrh.

Ob koncu vzpona strmino zamenja strmenje, saj je Sleme zaradi obrobne lege zelo razgledno. Na jugu vidimo Rjavino in Triglav, na zahodu izza Kukove špice pogledujejo ostri vrhovi Martuljkove skupine, na severozahodu nam pogled odjadra mimo Dobrača do zasneženih vrhov v Avstriji, na severu vidimo Kepo in Dovško Babo, na vzhodu pa Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe.

OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Mojstrana

Dostop: Z Jesenic nadaljujemo vožjo proti Kranjski Gori. Pred Dovjem zavijemo v levo do Mojstrane, kjer sledimo kažipotom za Vrata. Avto lahko pustimo na manjšem parkirišču na koncu naselja.

Višinska razlika: 1.420 metrov

Dolžina vzpona: 4 ure

Kratek opis poti: Na koncu Mojstrane zavijemo s ceste proti Vratom na dobro vidno stezo, ki nas hitro pripelje do široke vlake. Z nje ne gremo takoj v desno, kamor nas vabi kažipot s številko štirinajst, ampak počakamo do naslednjega odcepa, ki je označen samo s kamnitima puščicama. Po dveh urah strmega vzpona prispemo na Vrtaško planino, od koder nadaljujemo do sedla med Vrtaškim vrhom in Slemenom. V zadnjem delu poti se po ruševnatem in travnatem pobočju povzpnemo na greben, po katerem hitro dosežemo vrh. Pot je strma (to velja še zlasti za vzpon do Vrtaške planine) in naporna ter spodaj tudi skromno označena. Vrh je zelo razgleden. Do izhodišča se vrnemo po isti poti.

Zemljevid: Julijske Alpe (vzhodni del), 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Mihaela v župniji Dovje je maša vsako nedeljo ob 8. uri, v župnijski cerkvi sv. Lenarta na Jesenicah pa tudi ob 18. uri.