Slavnik, ki se dviga med Matarskim podoljem in planoto Podgorskega krasa jugovzhodno od Kozine, je tako slaven, da ne potrebuje nobene reklame. Na kolovozih, gozdnih stezah in travnati planjavi pod Tumovo kočo lahko ob lepih jesenskih sobotah in nedeljah srečamo na desetine izletnikov. Tu so skupine planincev, družine z razigranimi malčki, mladi starši z dojenčki v nahrbtnikih, gorski kolesarji in mnogi drugi. Eni se vzpenjajo, drugi spuščajo v dolino, tretji se nastavljajo soncu na travi pod kočo, četrti ob betonskem stebru na vrhu uživajo v razgledu.

Mreža označenih in neoznačenih poti dokazuje, da je Slavnik – čez katerega pelje tudi Slovenska planinska pot – med primorskimi planinci zelo priljubljen. Nanj se lahko povz­pnemo iz številnih vasi ob njegovem vznožju. V Podgorju imamo na voljo celo dve označeni poti. Strmejša, na kateri pa ni hujših strmin, pelje razmeroma naravnost navkreber, lažja, ki se zvesto drži položnega kolovoza, pa gre bolj naokrog. Če imate radi krožne poti, vam priporočamo vzpon po strmejši in vrnitev po lažji poti, ki jo boste na vrhu Slavnika tudi laže našli.

Od izvoza Kastelec, kjer zapustimo avtocesto Ljubljana–Koper, do Podgorja je še približno osem kilometrov vožnje po lepi asfaltni cesti. Ta se za odcepom proti vasi Petrinje zravna, ob njej pa se razprostre suha kraška pokrajina z drevjem, rumeno-rjavo travo in barvitimi grmi ruja. V Podgorju gremo čez železniško progo in naprej po glavni cesti do ograjenega športnega igrišča, ob katerem je parkirišče. Čeprav je zelo prostorno, je ob sončnih koncih tedna na njem huda gneča.

S parkirišča krenemo čez cesto. Lesen kažipot na koncu igrišča nas pošlje mimo kapelice v vas, kjer že po nekaj korakih opazimo posušen kal. Cesta, po kateri hodimo, pelje pod hišami. Ko prispemo do lipe, zavijemo navkreber na tako imenovano strmejšo pot (položnejša se začne pri nekaj deset metrov oddaljenem betonskem drogu, na katerem je kažipot). Nad hišami poiščemo široko kamnito stezo, ki gre rahlo v levo. Objame nas drevje, ki konec oktobra še ni izgubilo vsega listja. Debla so tanka in nizka. Okrog njih se bohotijo šopi trave, ki obdajajo tudi s kamenjem, skalami in suhim listjem pokrito pot.

Zgodnje popoldansko sonce riše za debli tanke sence. Te so tudi sicer stalnica našega življenja. Najdaljše so zjutraj in zvečer – v otroštvu in starosti, ko se v njih skrivajo številni strahovi. Najkrajše pa so opoldne, ko smo tako polni moči, da bi premikali celo višje gore, kot je Slavnik. Toda bistvo življenja ni v sencah, temveč v svetlobi. Nanjo je treba naravnati pogled. Če je Bog ustvaril sence, jih je zato, da bi prišla bolj do izraza luč, je dejal Janez XXIII.

Steza prečka vodoravno gozdno pot in se znova potegne navkreber. Više se drevje razmakne, pokažejo se bori in za njimi travnat svet. Sredi njega stojita televizijski pretvornik in planinska koča, ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zgradili so jo leta 1957 in jo poimenovali po slovenskem politiku, publicistu in alpinistu Henriku Tumi, ki je prvi preplezal severne stene številnih gora v Julijskih Alpah. Letos 9. julija je minilo 150 let od njegovega rojstva.

Z vrha Slavnika, ki se dviga le nekaj metrov za kočo, je v jasnem vremenu veličasten razgled. Daleč na severu zapirajo obzorje Julijske Alpe. Precej pred njimi vidimo Nanos in še bliže Vremščico. Proti jugovzhodu se vlečejo Brkini s številnimi slemenskimi vasmi, nad katerimi se v ozadju dviga slikoviti Snežnik. Na jugovzhodu valovi Čičarija s Kojnikom in Žbevnico, na zahodu pa se leskeče morje.

Če se boste hoteli v Podgorje vrniti po položnejši poti, boste morali korake naravnati proti dobro vidnemu kolovozu, ki pelje proti jugu. Že od daleč vidimo tudi razpotje, kjer je treba zaviti desno. Pod njim se kolovoz kmalu skrije med drevje, kjer brez naglice vijuga vse dotlej, dokler nas ne pripelje v dolino.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Petra v Klancu pri Kozini je maša vsako nedeljo ob 8.45, v župnijski cerkvi Svete Trojice v Rodiku pa ob 10. uri.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Podgorje

Višinska razlika: 510 metrov

Dolžina vzpona: 1.15 ure

Dolžina spusta: 1 ura (po »lažji« poti)

Kratek opis poti: Na izvozu Kastelec zavijemo z avtoceste Ljubljana–Koper in nadaljujemo vožnjo do približno osem kilo­metrov oddaljenega Podgorja. Avto pustimo na označenem parkirišču ob športnem igrišču ter krenemo čez cesto v vas. Pri lipi zavijemo navkreber, nad hišami pa levo na kamnito pot. Ta nas čez gozdnato pobočje pripelje do travnate planjave, sredi katere stojita Tumova koča in televizijski pretvornik. Čeprav to pot imenujejo »strma«, ni naporna in tudi ne posebej strma. Malce je treba le paziti, da nam na gladkih, z listjem pokritih (v dežju pa mokrih) skalah in kamnih ne spodrsne. V dolino se lahko vrnemo po nekoliko daljši »lažji« poti, ki gre ves čas po kolovozu.

Zemljevid: Slovenska Istra, 1 : 50.000