Čeprav je knjiga podatkovno, spominsko in fotografsko izjemno bogata, se je v njej teme, ki jo obravnava, lahko le dotaknil. V knjigi je prikazal dogajanje med drugo svetovno vojno v Žužemberku in širši okolici, s poudarkom na »zavezniških« bombardiranjih v zadnjih mesecih vojne.

Za nameček postavitev spomenika uničevalcu Žužemberka

Senc v Suhi krajini, ki se jih je dotaknil, je res veliko. Osupljivo in zgovorno je, da teh senc do zdaj, več kot trideset let po demokratizaciji, ni strokovno raziskoval noben profesionalni zgodovinar. Verjetno je razlog ta, da je kraj z okolico strahotno trpel zaradi partizanov in se torej zgodovinarji, tudi iz političnih razlogov, ne upajo lotevati te »težke« in obsežne teme.

V Žužemberku so pred leti izdali nekaj t. i. suhokrajinskih zbornikov, vendar so se uredniki glavni temi, partizanskemu uničevanju, na veliko izognili. Še več, kot v posmeh vsemu uničenju, smrtim in trpljenju ljudi, so sredi kraja, pred občinsko stavbo, postavili spomenik Ladu Ambrožiču - Novljanu, partizanskemu komandantu, ki je med vojno napadal in uničeval Žužemberk.

Šest zavezniških raket leti proti ruševinam župnijske cerkve nad Žužemberkom.

Partizani so kar petkrat napadali in uničevali Žužemberk

Partizani so od spomladi 1942 in v naslednjih letih kar petkrat napadali Žužemberk.

Nobenega drugega kraja v Sloveniji niso napadali in uničevali tolikokrat ter tako uničujoče.

Najhujše uničenje so povzročili med večdnevnimi napadi z veliko silo v moštvu ter veliko mrtvimi od 25. do 27. junija 1943 in od 1. do 4. maja 1944. Takrat so povsem uničili tudi obe cerkvi nad Žužemberkom, skupaj z župniščem in drugimi stavbami.

Raketiranje Žužemberka, v ospredju grad, zgoraj desno uničena cerkev na trgu.

Koordinate za bombardiranje so zaveznikom pošiljali partizani

Kot da jim vsa predhodna uničevanja niso bila dovolj, so nad kraj in okolico v prvih mesecih leta 1945 pošiljali t. i. zavezniška letala. Zavezniki kraja seveda niso bombardirali, ker bi to hoteli oni.

Željo po teh bombardiranjih so jim pošiljali partizani, ki so jim dostavljali koordinate, kje naj bombardirajo. Pa tu ni bilo nobenih strateških točk, kot so tovarne in železniška infrastruktura.

Bilo pa je nekaj drugega, za tisti čas bistvenega: sovraštvo komunistov in njihova sla po uničevanju na poti na prav tako total(itar)no oblast.

Zavezniško uničevanje Dvora.

Zavezniška letala so Žužemberk in okolico bombardirala kar 20-krat

Zavezniška letala so Žužemberk in okolico v času od 1. februarja do 24. aprila 1945 bombardirala kar 20-krat. Pri teh bombardiranjih so uporabljali tri vrste streliva: klasične bombe, rakete in mitraljiranje. Poleg mitraljiranja so največ uporabljali lansirne rakete, ki so bile tudi natančnejše od bomb.

Slavko Mirtič je zdaj s knjigo Sence nad krajino na veliko zarezal v to nedotakljivo temo in rešil čast predvsem domačinom. Vsem je s svojim neutrudnim raziskovanjem v knjigi ponudil neprecenljivo bogastvo podatkov, pričevanj in fotografij.

Zavezniško uničevanje Dvora.

Po vojni so do konca porušili cerkvi v Žužemberku in Dvoru

Bombardiranja in raketiranja so v Žužemberku ter okolici povzročila številne ubite in ranjene na vojskujočih straneh ter tudi civilnem prebivalstvu. Ogromna je bila tudi materialna škoda. V Žužemberku so bile uničene številne hiše, gospodarska poslopja, požgana je bila šola, grad, porušen most, župnijska cerkev in njena soseda na bližnjem Cviblju, sodna palača, papirnica.

Po vojni so že začeli prekrivati cerkev sv. Jožefa na trgu. Vendar so jo oblastniki popolnoma porušili. Enako so naredili s cerkvijo sv. Jurija na Dvoru. Še leta 1955 je stal začasno pokrit zvonik, potem pa so jo do tal porušili.

Več v reportaži v 11. številki Družine.