Po daljših prizadevanjih je konec avgusta Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) s podporo Ministrstva za kulturo odkupila pomemben iluminirani rokopisni kodeks iz leta 1481. Rokopis je bil za Slovenijo dolgo časa izgubljen, saj je prišel v roke zasebnih zbiralcev v tujini, domov pa se vrača v letu, ki ga posebej posvečamo kulturni dediščini.

Več o posebni pridobitvi, Misalu oglejskega obreda, naročen leta 1481 za cerkev sv. Danijela v Zalogu, župnija Slavina (danes Postojna), v prihodnji tiskani številki Družine.

Slikarski delež slavinskega rokopisa presega podeželske misale. "Gre za misal s konceptom," poudarja Nataša Golob. Napisan je v knjižni gotici.

Po letu 1481 spet prepoznan leta 1982 v Londonu.

Latinski misal, ki so ga kot mašno knjigo nekoč uporabljali duhovniki v podružni cerkvi sv. Danijela v Zalogu, je v strokovnih krogih znan tudi kot »Slavinski misal«. Rokopis je bil leta 1481naročen in izdelan za cerkev sv. Danijela v Zalogu v župniji Slavina (danes Postojna). Koliko časa so ga primorski duhovniki uporabljali in kdaj je bil odnesen iz župnije in našega ozemlja, ni znano. Sled za njim se je pojavila leta 1982, takrat je bil opisan v prodajnem katalogu dražbene hiše Sotheby v Londonu. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki se je potegovala za nakup, ni zbrala dovolj denarja, čeprav so podatki v katalogu Misal nedvoumno povezovali s slovenskim ozemljem in slovensko kulturno dediščino. Po za Slovenijo neuspešni dražbi je rokopis za nas veljal izgubljen. Našel je mesto v ugledni zasebni zbirki rokopisov in inkunabul Bergendal Collection of manuscripts and incunables v Torontu.

Rokopis je vezan v lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem s pečatnim okrasom. Platnice so okrepljene s kovinskimi vogalniki. (foto arhiv NUK)

Rokopis z 78 pergamentnimi listi

Po besedah ddr. Nataše Golob in dr. Jedert Vodopivec Tomažič, ki potrjujeta, da gre nedvomno za izvirno delo iz leta 1481, je kodeks dobro ohranjen in kakovostno restavriran. Osvetljujeta pa ga tudi kot pomemben dokument kulturne zgodovine.

Rokopis vsebuje 78 pergamentnih listov (folijev) velikosti 293 x 202 mm. Vezan je v lesene platnice, prevlečene z rjavim usnjem s pečatnim okrasom. Platnice so okrepljene s kovinskimi vogalniki, sredi vsake platnice je štirioglata kovinska rozeta. Platnici zapirata dva kovinska zaklepa. Na zadnjem numeriranem foliju je podpis pisca, to je Franciscus Preming.

Kot je povedala dr. Golobova na predstavitvi, »rokopis v latinskem kolofonu vsebuje zapis o datumu nakupa, ceni kodeksa in ter slovenska osebna in ledinska imena, povezana z nakupom, s čimer predstavlja pomemben dokument ekonomske zgodovine ter spomenik razvoja slovenskega jezika. Rokopisov, ki vsebujejo – tako kot ta Slavinski misal – kakršen koli podatek o svojem nastanku, času in kraju izdelave, o naročniku, plačilu in prevzemu, tudi v srednjeevropskem prostoru ni dosti znanih.«

Redek ohranjen primerek misala po obredju oglejskega patriarhata

V vsebinskem pogledu je kodeks pomemben »kot redek ohranjen primerek Misala po obredju oglejskega patriarhata, saj so po tridentinskem koncilu, ki je prepovedal starejše liturgične tradicije, iz naših cerkva pod oglejsko pristojnostjo odstranili večino liturgičnih knjig oglejskega obredja. Kot tak je redek in pomemben spomenik liturgične zgodovine naših krajev,« je dejala dr. Golobova. »Rokopis je poseben tudi zato, ker vsebuje prepis samo tistih mašnih delov, ki so jih potrebovali in uporabljali v cerkvi sv. Danijela v Zalogu, kar potrjuje sklepanje, da kupci tega misala niso kupili dela, ki bi bilo slučajno naprodaj, ampak so dali prepisati tiste dele, ki bi jih utegnili uporabljati v omenjeni cerkvi.« (več o tem v tiskani Družini)

Okrasje in sedem inicial

Kodeks je pomembna kulturna dediščina tudi z vidika likovnih prvin. Slikarsko okrasje in sedem inicial je delo dobrega knjižnega slikarja, ki ga pri nas poznamo pod imenom Stuchsov mojster, ker je sodeloval z nürnberškim tiskarjem Georgom Stuchsom, sicer pa je poslikal tudi rokopisna dela. »Pridobitev je spomenik našim prednikom, ki so nedvomno le z veliko truda in odrekanja zbrali 5 zlatnikov in 7 soldov, da so za svojo cerkev priskrbeli bogoslužno knjigo, ki je po kvaliteti izdelave in estetski vrednosti presegala svoje utilitarne naloge,« je povedala dr. Nataša Golob.

več o Slavinskem Misalu v prihodnji tiskani številki Družine

V prostorih NUK so v sredo, 12. septembra, Slavinski Misal predstavili: raziskovalka srednjeveških rokopisov dr. prof. Nataša Golob, direktorica NUK Martina Rozman Salobir, vodja rokopisnega oddelka v NUK Marijan Rutar, direktor parka vojaške zgodovine v Pivki, domačin iz Slavine Janko Boštjančič in sekretarka na ministrstvu za kulturo Damijana Pečnik (foto Tatjana Splichal)

Rokopis je pomemben tudi zato, ker so v njem zapisana slovenska osebna in ledinska imena, zaradi česar je spomenik razvoja slovenskega jezika. "Prevečkrat pozabimo, da se je iz srednjega veka ohranilo kar nekaj zapisov slovenskih imen, že iz obdobja med letoma 800 in 1000, ne le v Brižinskih spomenikih, pač pa tudi drugod. "Slovenščina je bogata in ima dolg spomin," je dejala dr. Golobova. (foto: arhiv NUK)