To zimo sem se precej posvetil opazovanju žoln, ki živijo v bližini našega doma. Vse po vrsti so pri nas tudi gnezdilke, kar jih uvršča med resnično prave sosede. Ta čas se že območno obnašajo črna in zelena žolna, pivka, veliki, srednji in mali detel, vijeglavka, ki je naša edina žolna, ki se jeseni seli v vročo Afriko, pa se bo v naš sadovnjak, kjer redno gnezdi, vrnila sredi aprila. Zdaj je najbolj primeren čas za spoznavanje jedilnika posameznih vrst, kar je pri rednih obiskih teh ptic, vajenih na krmišče in naše dvorišče, zelo enostavno.

V tretjem letošnjem članku sem opisal izkušnjo z zeleno žolno in njeno hrano, mravljami, ki jih je odkrila v enem od mojih čebeljih panjev. V nadaljevanju sem istega ptiča opazoval tudi, ko je z dolgim črvastim jezikom lizal sladkobo, ki se je izcejala iz enega izmed panjev votlakov, v katerem sem pozno jeseni pokladal sladkorno pogačo, vendar je čebele niso pojedle v celoti. Preostanek se je zaradi hidroskopičnosti sladkorja razredči...