Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki jih povzema STA, se je veliko sladkornih bolnikov zaradi koronavirusne bolezni zdravitiv bolnišnici in so imeli hujši potek bolezni, veliko pa jih je za posledicami okužbe z novim koronavirusom tudi umrlo.

Bolnikov s sladkorno boleznijo je vse več tako v Sloveniji kot v svetu, posebej s sladkorno boleznijo tipa 2, ki je večinoma povezana s staranjem prebivalstva in nezdravim načinom življenja. Mednarodna zveza za diabetes in Svetovna zdravstvena organizacija sta ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni izbrali geslo, ki poziva k dostopnosti do zdravil in do primerne zdravstvene oskrbe.

Letošnje geslo svetovnega dneva sladkorne bolezni poziva k dostopnosti do zdravil in do primerne zdravstvene oskrbe.

V Sloveniji je bilo lani zabeleženih 173.846 ljudi s sladkorno boleznijo, kar je približno 2.700 več kot leto pred tem. Tistih, ki jemljejo zdravila, je bilo lani 118.215, kar je 1,6 odstotka več kot leto prej in skoraj tretjina več kot leta 2010, so sporočili z NIJZ.

V primerjavi z evropskimi državami, ki so sodelovale v raziskavi o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS iz leta 2019, je Slovenija sicer nad evropskim povprečjem po pogostosti tistih, ki naj bi imeli sladkorno bolezen. Evropsko povprečje je bilo 7,4 takšne osebe na 100 prebivalcev, v Sloveniji pa 7,8. Največ jih je bilo na Hrvaškem, in sicer 12,1 osebe, najmanj pa na Irskem, in sicer 3,5.

Med sladkornimi bolniki z zdravili je bilo lani 63.706 oz. 53,9 odstotka moških in 54.509 oz. 46,1 odstotka žensk. Vedno več je prejemnikov zdravil, starejših od 65 let. Na novo je lani začelo prejemati zdravila 9.499 oseb. Med njimi je bilo več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo lani 3.426 porodnic, kar je 290 ali 9,2 odstotka več kot leto prej in 1.518 oz. 79,6 odstotka več kot v letu 2013. Na novo je lani zbolelo 81 otrok oziroma mladostnikov, kar je osem več kot leta 2019.

Breme sladkorne bolezni je za zdravstveno blagajno vsako leto večje.

Breme sladkorne bolezni je vsako leto večje. Po podatkih NIJZ je izdatek zdravstvene blagajne za zdravila za njeno zdravljenje lani znašal 39 milijonov evrov, kar je skoraj tri milijone več kot leto prej. Za medicinske pripomočke za zdravljenje sladkorne bolezni je bilo treba odšteti 21,88 milijona evrov ali dober milijon več kot leto prej.

Dobro razvita mreža lekarn, ki omogoča oskrbo bolnikov v njihovem domačem kraju, in neprekinjena dostopnost sta ključnega pomena, da imajo sladkorni bolniki ustrezno podporo pri učinkovitem vodenju bolezni, pa izpostavljajo v Lekarniški zbornici Slovenije. Za sladkorne bolnike je zelo pomembno, dodajajo, da nehajo kaditi, da omejijo uživanje alkohola in spremenijo prehranjevalne navade.

Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je leta 1921 privedla do odkritja inzulina.

Charles Best in Frederick Banting FOTO: Wikipedia