Papež Frančišek se je odzval vabilu na pogovor za časnik nizozemskih brezdomcev Straatnieuws. Pogovor je Radio Vatikan objavil minuli petek, v njem pa sveti oče v klepetu s pouličnim prodajalcem časopisov Marcom govori o tem, kako je bil kot otrok večkrat grajan zaradi pomanjkanja nogometnih spretnosti in da si je nekoč želel postati mesar. Frančišek je v pogovoru za časnik iz Utrechta še pojasnil, zakaj ne želi prodati »cerkvenih zakladov«.



Po navedbah Radia Vatikan je papež svojega 51-letnega sogovornika in njegove spremljevalce pozdravil z besedami: »Sedite, prijatelji. Kako sem vesel, da ste tu!« Frančišek je želel po lastnih navedbah s pogovorom prispevati k boju proti revščini, nizozemski poulični prodajalec pa ga je obiskal že konec oktobra v vatikanskem Domu sv. Marte, kjer papež domuje.

Voditelj katoliške Cerkve je za Straatnieuws povedal, da ne vidi nikakršnega nasprotja med spodbujanjem »revne Cerkve za uboge« in cerkveno lastnino. Lahko bi razumel, da ljudje mislijo, kako je Cerkev bogata, če prebirajo sezname njenega imetja. Res je, da ima Cerkev v lasti veliko nepremičnin, toda te se uporabljajo z namenom, da vzdržujejo cerkvene strukture in številne ustanove za potrebne in uboge, denimo bolnišnice in šole.

Frančišek je tudi opozoril, da Cerkev številnih svojih »zakladov« sploh ne bi mogla prodati. Saj ne bi mogel kar tako reči, da bo znamenito Michelangelovo Pieta iz bazilike sv. Petra jutri postavil na dražbo. Ta umetnina sicer stoji v svetišču, vendar dejansko ne pripada Cerkvi, ampak celotnemu človeštvu.

Papež je v pogovoru znova izrazil željo, da bi si nekoč spet želel v miru obiskati rimsko picerijo in pojesti košček te okusne italijanske specialitete. »To bi mi bilo všeč. Vendar mi ne bo uspelo.« V trenutku, ko zapusti Vatikan, »k meni pristopijo ljudje«. Svoje pomisleke glede obiska picerije je ponazoril z nedavno izkušnjo, ko je kupoval nova očala pri optiku v središču Rima. Sprva je bilo na ulici bolj malo ljudi, ko pa je izstopil iz avtomobila, je neka ženska zakričala: »Tu je papež!«, je pojasnil Frančišek, in nemudoma je bil obkrožen s celo množico ljudi.

V otroštvu – je nadaljeval sveti oče – je želel postati mesar. Kot deček je z materjo in babico pogosto obiskal tržnico, saj takrat še niso imeli prav dosti trgovin. Na tržnici so nakupovali pri mesarju, prodajalcu sadja in na drugih stojnicah. Ko je imel štiri leta, sta ga mama in babica vprašali, kaj »velikega« bi si želel početi v življenju. Odvrnil je, da si želi postati mesar. V svetopisemskem Petrovem izročilu je namesto tega postal ribič – ribič ljudi.

Glede nogometa je papež povedal, da je bil kot otrok slab žogobrc. Zaradi pomankljivih spretnosti z žogo so ga soigralci zmerjali z žaljivko »trda taca«, s čimer v Argentini označujejo nekoga, ki ima »dve levi nogi«. Pogosto so ga postavili kar v gol, je v pogovoru odkrito priznal Frančišek.

Mnenje o nogometašu Bergogliu je po njegovi izvolitvi za papeža izrekel tudi nekdanji sošolec Nestor Carabajo. Povedal je, da mali Jorge sicer nikoli ni bil posebej vešč tehnike, vendar je znal že takrat odlično taktizirati. Pogosto je bil Bergoglio tisti, ki je določil sestavo ekipe in taktiko igre. »Jorge je bil voditelj, vedno skromen in nekaj posebnega, takšen, kot ga tudi danes pozna svet.«

Vir: Kathpress
Foto: splet