Sinoda je bila zame dolgo pojem, ki sem ga povezoval s sorazmerno odmaknjeno zgodovino. Živahne debate in občasni prepiri, celo pretepi škofov na sinodah na sredozemskem območju sodijo med najbolj slikovite podobe iz prvih stoletij krščanstva. Eno takšno srečanje v Janezovem in Marijinem Efezu običajno poznamo celo kot »roparsko sinodo«.

Ob vsej omenjeni slikovitosti je bil prvotni pomen same besede močno v ozadju. Šele po zaslugi ene zadnjih pobud papeža Frančiška sem se zares zavedel, da beseda najprej pomeni skupno pot. V slovenščini nekateri predlagajo tudi prevod snidenje. In res je pomembno, da se na sinodalni poti snidejo različne krajevne Cerkve s svojimi izkušnjami, ki so zelo raznolike. Kot sem pred nedavnim na tem mestu že pisal, bi lahko Cerkvi na Slovenskem pri tem pripadlo pomembnejše mesto, kot ji morda gre po številčni moči.

Škoda bi bilo predvsem, če bi kdo poskušal sinodalno pot speljati tako, da bi hotel celotno Cerkev pretirano »pozahoditi«, j...