Starozavezna knjiga o Tobitu se zaradi nemogočih zapletov bere že skoraj kot telenovela. In vendar dokazuje, da lahko Bog poseže tudi v najbolj zapletene in brezupne življenjske situacije.

Pošteni Tobit je pahnjen v izgnanstvo, nato še enkrat pregnan iz mesta zaradi svojih dobrih del, ko mu (zaradi zvez in poznanstev) spet vrnejo ženo in sina, oslepi zaradi vrabčjega iztrebka. Ko žena kot plačilo za svoje delo dobi kozjega mladiča, smo priča še zakonskemu prepiru. In potem Tobit moli. Hkrati v drugem kraju moli tudi Sara, Tobitova sorodnica, ki je imela že sedem mož, pa nobeden ni preživel poročne noči. Nato v zgodbo vstopi angel Rafael.

Tobit sina Tobija pošlje po svoj delež denarja v neko drugo mesto. Angel Rafael, ki se izdaja za mladeniča, spremlja Tobija na nevarni poti. Vodi ga v Sarino hišo, kjer njen oče ugotovi, da Sara po postavi pripada Tobiju, saj je njihov sorodnik. Še tisto noč mu jo dajo za ženo. Da pa ne bi tudi Tobija doletela zla usoda prejšnjih sedmih snubcev, mu Rafael svetuje, naj pred spolnim odnosom molita. In sledi eden najlepših opisov zakonske spolnosti: »In zdaj si vzamem svojo sestro, ne iz nečistovanja, ampak iz resnice. /.../ daj, da skupaj doseževa starost. Nato sta drug drugemu rekla: 'Amen!' 'Amen!' In skupaj sta zaspala v noč.«