Prva od resolucij, ki so jih soglasno sprejeli na četrtkovi seji predsedstva SKS, odločno nasprotuje zamislim ministrstva za šolstvo pri pripravi novih učnih načrtov za poklicne šole, da bi bilo treba opustiti drugi tuji jezik, zdaj obvezen v vseh petih letih do mature. To bi med drugim pomenilo konec jezikov narodnih skupnosti na trgovskih akademijah.

Angleščina kot edini tuji jezik ne zadostuje

»Takšna razmišljanja niso le v nasprotju z zaščitnimi določbami za manjšinske in regionalne jezike, temveč tudi s potrebami gospodarstva, saj angleščina kot edini tuji jezik ne zadostuje. SKS zahteva takojšnjo vključitev predstavnic in predstavnikov narodne skupnosti v trenutno pripravo novih učnih načrtov,« je v imenu SKS zapisal njen predsednik, župan Globasnice Bernard Sadovnik.

Nujna sprememba Zakona o zasebnih šolah

Upravni odbor zaradi demografskega razvoja in trajne potrebe po izobraževalnih ponudbah zunaj avtohtonega naselitvenega območja zahteva nujno spremembo Zakona o zasebnih šolah, ki omogoča subvencioniranje zasebnih šol za avtohtone narodne skupnosti ter pravno in finančno zagotovitev dostopa do dvo- in večjezičnega izobraževanja po vsej Avstriji in zlasti na Dunaju. S tem bi se zagotovila tudi skladnost z določbo o ciljih avstrijske ustave in evropskimi odločbami o zaščiti manjšinskih in regionalnih jezikov, ki jih je Avstrija ratificirala.

Vključitev elementarne pedagogike

Obenem Upravni odbor SKS poziva ministra za šolstvo Martina Polascheka, naj ob spremembi manjšinske šolske zakonodaje čim prej vključi elementarno pedagogiko in tako zagotovi spodbujanje dvojezičnega in večjezičnega izobraževanja v smislu 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ADP) iz leta 1955.

Razširitev in zagotovitev dvojezičnega uradovanja na sodiščih

Obenem, je še zapisal Sadovnik, SKS nemudoma zahteva razširitev in zagotovitev dvojezičnega uradovanja na okrajnih sodiščih v Beljaku, Celovcu in Velikovcu ter na deželnem sodišču v Celovcu. »Razširitev pomeni izpolnitev desetletja trajajočega neizpolnjevanja pravic slovenske narodne skupnosti, ki jih zagotavlja državna pogodba,« so še zapisali v SKS.

Deželno sodišče diskriminira avstrijske državljane

Po njihovem zaprtje okrajnih sodišč nikoli ni bila in ni niti danes zahteva slovenske narodne skupnosti. Obenem deželno sodišče diskriminira avstrijske državljane, saj je slovenski jezik dovoljen za državljane EU, ne pa tudi za pripadnike slovenske narodne skupnosti, je ob koncu izjave še opozoril Bernard Sadovnik.