Med njimi je tudi Matthew Ayariga, ki pa se nekoliko razlikuje od drugih dvajsetih mučencev za krščansko vero: v skupini umorjenih mož je bil edini, ki ni bil koptski pravoslavni kristjan. Morda niti ni bil katoličan, pišejo na spletnem portalu pillarcatholic.com.

Papež Frančišek bo 21 koptskih mučencev dodal tudi v rimski martirologij, kot znamenje duhovnega občestva, ki združuje Katoliško in Koptsko pravoslavno cerkev.

Islamski skrajneži so Ayarigo skupaj z dvajsetimi sodelavci obglavili na plaži v Libiji februarja 2015, že nekaj dni za tem pa je koptski pravoslavni papež Tavadros II. celotno skupino razglasil za mučence in svetnike. Papež Frančišek je ob obisku koptskega voditelja v Vatikanu oznanil, da bo z njegovim privoljenjem teh 21 mučencev dodal tudi na rimski seznam, kot »znamenje duhovnega občestva, ki združuje obe naši Cerkvi«.

Ikona koptskih mučencev. FOTO: arhiv Družine

Mučeniške smrti Matthewa Ayarige se bomo tako pri bogoslužju spominjali še stoletja, tako v Koptski pravoslavni kot v Katoliški cerkvi, toda kaj pravzaprav sploh vemo o njegovem življenju?

Skrivnost mučenca Mateja

Kdaj se je Matthew Ayariga rodil? Kje je njegov rojstni kraj? Kateri verski skupnosti je pripadal? Kot se zdi, da na tako preprosta vprašanja ni jasnih odgovorov. Večina virov se strinja, piše pillarcatholic.com, da je bil Ayariga iz Gane, čeprav so se kmalu po njegovi smrti pojavila ugibanja, da bi lahko bil iz Čada, ki meji na Libijo.

Za razliko od drugih 20 mučencev za Ayarigo ni navedenega datuma ali kraja rojstva. Morda se je rodil v osemdesetih ali zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja, tako kot večina njegovih kolegov. To bi pomenilo, da je bil v času mučeniške smrti star med dvajset in trideset let.

Številna pričevanja kažejo, da je Matthew Ayariga odraščal v krščanski družini.

Številna pričevanja kažejo, da je odraščal v krščanski družini. To ne bi bilo presenetljivo, če bi bil iz Gane, kjer je okoli 71 odstotkov prebivalcev kristjanov, večinoma pripadnikov binkoštnih Cerkva in drugih protestantskih skupnosti. Nekateri menijo, da je bil Ayariga katoličan, kar je prav tako mogoče, čeprav katoličani predstavljajo le približno 13 odstotkov prebivalcev Gane.

O Ayarigovih zgodnjih letih pa zaenkrat ni nič znanega. Ko je dosegel polnoletnost, se je očitno odločil, da bo zapustil domovino in se preživljal kot migrantski delavec. V začetku leta 2015 se je znašel v libijskem pristaniškem mestu Sirta, kjer se je v nekem trenutku pridružil skupini koptskih pravoslavnih gradbenih delavcev iz različnih vasi v Egiptu.

V grozljivem propagandnem videoposnetku, ki ga je februarja 2015 objavila Islamska država, so bili Ayariga in njegovi sodelavci oblečeni v enake oranžne kombinezone, ko so jih po plaži vodile visoke črno oblečene figure. Vseh 21 so postavili v vrsto, obrnjene stran od morja, za vsakim pa je stal pripadnik Islamske države. Ko so jih prisilili, naj pokleknejo, jih je kamera preletela in prikazala Ayarigo, ki je mirno klečal pred svojim vodjo, edinim od teroristov, ki ni bil oblečen v črno.

Delavci, med katerimi so mnogi v zadnjih trenutkih očitno molili, so bili nato istočasno obglavljeni. V petminutnem videoposnetku, ki prikazuje njihov umor, je bilo 21 mož opisanih kot »ljudje križa, privrženci sovražne egiptovske Cerkve«.

Koptski mučenci. FOTO: YouTube/zajem zaslona

Kot so pozneje pripovedovali, so borci pred smrtjo Ayarigo spraševali o njegovi veri in nedvomno ugibali, kaj ga povezuje s skupino egiptovskih kristjanov. Ayariga naj bi jim preprosto odgovoril, da je »njihov Bog tudi moj Bog«.

Dolga pot v Egipt

Po izgonu Islamske države iz Sirte so krajevne oblasti sporočile, da so našle trupla gradbenih delavcev. S testi DNK so potrdili, da so posmrtni ostanki res trupla umorjenih mučencev. Dvajset trupel so 15. maja 2018 z letalom prepeljali v Egipt, kjer so jih po vsej državi pričakali z zvonjenjem cerkvenih zvonov. Položili so jih v svetišče, posvečeno njihovemu spominu.

Ayarigovo truplo pa je ostalo v Libiji.

Ayariga se je septembra 2020 »pridružil svojim koptskim bratom na njihovem zadnjem počivališču«.

Leta 2019 je delegacija izrazila zahtevo, naj se Ayariga »pridruži svojim koptskim bratom na njihovem zadnjem počivališču«. Libijska vlada se je strinjala in njegovi posmrtni ostanki so bili septembra 2020 preneseni v Egipt. Družine mučencev naj bi takrat dejale: »Naše veselje je popolno.«

Papež Frančišek in koptski patriarh Tavadros II. med srečanjem v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Kri in krst

Nemški pisec Martin Mosebach, avtor knjige »21, Popotovanje v deželo koptskih mučencev«, ki je leta 2022 v slovenskem prevodu izšla tudi pri založbi Družina, je v prispevku za ameriške katoliške medije opozoril, da rimski martirologij vključuje praznik mučencev Feliksa in Adavkta, ki ga obhajamo 30. avgusta. Ko so Feliksa leta 303 po Kr. vodili na usmrtitev, ga je Adavkt videl in je bil ganjen zaradi njegovega pogumnega pričevanja. Nato so ju skupaj usmrtili. Po Mosebachovih besedah bi bil Ayariga lahko »Adavkt« med 21 mučenci iz Libije.

Islamska država je sprva menila, da ni kristjan, in ga je nameravala izpustiti, je pojasnil Mosebach. Toda Ayariga je vztrajal, da je. »Če bi Matthew preživel in izrazil željo, da bi bil sprejet med kopte, bi se moral znova krstiti,«" je zapisal Mosebach. »Kot mnoge Pravoslavne cerkve tudi Koptska ne priznava krstov, podeljenih v drugih Cerkvah.«

Cerkev od zmeraj ohranja trdno prepričanje, da so tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, ne da bi bili prejeli krst, s svojo smrtjo krščeni za Kristusa in s Kristusom. (KKC 1258)

Avtor v svojem zapisu nadaljuje: »Ali je torej Matthew preprosto nekristjan, ki je nekako postal svetnik? Nikakor ne. S svojo pripravljenostjo, da umre skupaj s koptskimi tovariši, je prejel krst na libijski obali. Njegova lastna kri je v zakramentu nadomestila tako sveto vodo kot tudi duhovnikovo podelitev zakramenta.« Mosebach se pri tem sklicuje na starodavni krščanski nauk o »krstu krvi«. Kot pojasnjuje Katekizem Katoliške cerkve, »Cerkev od zmeraj ohranja trdno prepričanje, da so tisti, ki pretrpijo smrt zaradi vere, ne da bi bili prejeli krst, s svojo smrtjo krščeni za Kristusa in s Kristusom. Ta krst krvi priobčuje kakor krst želja sadove krsta, ne da bi bil (to) zakrament.« (KKC 1258)

Z vpisom v rimski martirologij bo Ayariga uvrščen med svetnike, ki jih priznava Katoliška cerkev. Praznik 21 mučencev bo predvidoma 15. februarja, ko se jih spominjajo tudi v Koptski pravoslavni cerkvi.

Koptski papež Tavadros z relikviarijem koptskih mučencev. FOTO: Vatican Media

Papeževa zahvala za relikvije

Papež Frančišek se je ob napovedi, da bodo koptski mučenci vpisani v rimski martirologij, Tavadrosu II. iskreno zahvalil za njihovo relikvijo in dejal: »Na tej poti prijateljstva nas spremljajo mučenci, ki pričujejo, da 'nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da dá življenje za svoje prijatelje'. Ti mučenci niso bili krščeni samo v vodi in duhu, ampak tudi v krvi, ki je seme edinosti za vse, ki hodijo za Kristusom.«