Vrgli so ga ven


Manca je odložila skodelico. Planinski čaj, ki so ga prejšnje poletje nabirali še skupaj z Joštom, je bil res dober. Zdaj pa je spet vzela v roke rokopis in vsi so ji prisluhnili, ko je brala naprej:

Ko je Marija slišala, da je njen sin prišel v domači kraj in šel v shodnico, je hitela za ljudstvom. Stala je tako, da je vse slišala ter o dogajanju vprašala ljudi pred sabo.

»Zdaj so mu dali zvitek preroka Izaija,« je rekla žena pred njo in že je Marija slišala, kako je Jezus bral:

»Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu. Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali,« je Jezus preprosto dodal in vrnil zvitek.

»Ojoj,« je zavzdihnila Marija. »Kaj bodo zdaj naredili z njim, vsi ti modri, stari učitelji, ki so tako pomembni, zdaj pa jim mladenič govori take besede!«

In res je zaslišala šepetanje: »Kaj ni to Jožefov sin? Od kod mu taka pomembnost in prepričanje?«

Še je slišala, kako se je nekdo drug obrnil in odgovoril: »Kaj nisi nič slišal, kaj se je dogajalo po vseh deželah, kjer je ta Jožefov sin hodil med ljudmi? Nisi slišal, da je ljudi ozdravljal ne le slepote, ampak tudi drugih bolezni? Ne veš, da je pomnožil kruh in nasitil velike množice? Nisi slišal, da je od mrtvih obudil stotnikovo hčer? Velik prerok je!«

»Jožefov sin je, sam si se igral z njim pred leti, ko smo bili otroci. Se spomniš? Se ti je zdelo, da je bil kaj posebnega, ta tvoj sosed?«

»Ne, res je bil navaden deček …«

»Vendar je bil vedno ljubezniv in pošten in dober, nikoli se ni jezil in ni izkoriščal nikogar in ni lagal …« se je v pogovor vmešal še tretji Jezusov vrstnik.

»Res sem slišal, kakšne čudovite reči se dogajajo povsod, kamor pride. In med njegovimi spremljevalci se šepeta, da je Božji Sin …«

»Prav, pa naj še tu stori kakšno neverjetno reč!« je zaklical dvomljivec, vendar so medtem že slišali Jezusove besede: »Vem, vprašali me boste, ali poznam pregovor Zdravnik, pozdravi sebe. Kar počneš po deželi, v Kafarnáumu in drugod, naredi še v domačem kraju. Toda povem vam, nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju. Tudi Elija je lahko pomagal le vdovi, ki ni bila iz njegovega kraja, in tudi prerok Elizej ni ozdravil nobenega gobavega v domačem kraju. Tako tudi Nazaret ne more razumeti mojih besed.« Zdaj je Marija zaslišala šumenje jeze in besnosti med množico v shodnici, umaknila se je in že so privlekli Jezusa ven, ga odvlekli do mestnih vrat in ga vrgli iz mesta ter ga odvedli do previsa hriba, na katerem je stalo mesto. Ko so ga hoteli poriniti v prepad, je mati onemela: sin je samo mirno šel sredi med njimi in je hodil dalje.

Kakšen sin! Marija je hotela kar takoj stopiti v shodnico in poiskati zvitek z Izaijevimi besedami, ki jih je prej bral, pa tega seveda ni smela. Siraha je znala skoraj na pamet, Izaija pa ji ni bil tako domač. Stekla je domov in poiskala Izaijevo knjigo in mesto, ki ga je slišala:

Duh Gospoda BOGA je nad menoj,
ker me je GOSPOD mazilil.
Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim,
da povežem strte v srcu
da oznanim leto GOSPODOVE milosti … (Iz, 61,1)

Kakšne prerokbe! In spomnila se je angela, ki ji je oznanil rojstvo tega otroka, Božjega Sina. Zdaj je vedno več razumela in vedno bolj se je bala zanj.
Ko so otroci premišljevali o vsem tem, je spet zazvonil telefon. Oče jim je sporočil, da bo mama zjutraj operirana. In zdravniki obljubljajo, da bo kmalu spet zdrava.


NALOGA
Jezusa, ki je šel k Očetu, prosi za zdravje staršev.


Kaj se je zgodilo
Otroci berejo v rokopisu, kako so Jezusa vrgli v Nazaretu iz shodnice in kako se je Marija bala zanj. Oče jim je sporočil, da bo mama zjutraj operirana. Zdravniki obljubljajo, da bo kmalu zdrava.




Več o knjigi Skriti zakladi Svetega pisma