Troladijska, vzdolžno razpotegnjena in v višino stopnjevana stavbna masa bazilike v Ogleju, z zraven stoječim Poponovim zvonikom, ki se kot mogočen samotar dviga sredi ravni, je nedvomno najbolj monumentalen in prepoznaven pomnik nekdaj cvetočega pristaniškega mesta, ki so ga Rimljani ustanovili leta 181 pr. Kr. Na vrhuncu razvoja, v 4. stoletju po Kr., naj bi mesto štelo kar 200.000 prebivalcev. Takrat si je tudi lastilo naslov drugega Rima in bilo eno najzgodnejših žarišč krščanstva, ki je z obal vzhodnega Sredozemlja na ladijskih krovih pripotovalo do severnega Jadrana in od tam pronicalo dalje v notranjost Evrope.

Prvega oglejskega škofa, sv. Mohorja, naj bi po priporočilu sv. Marka Evangelista v Rimu posvetil sam sv. Peter. Ravno to apostolsko legendo, zaradi katere je bila oglejska cerkev kasneje prepoznana kot patriarhalna, so bizantinsko vzgojeni slikarji razgrnili čez oboke kripte, kjer so se hranile relikvije domačih svetnikov. Najnovejše raziskave kažejo na to,...