Pastoralna teologija in refleksija dosegata vrhunce, ko se življenje Cerkve spreminja in je potrebno poiskati nove oblike pastoralnih praks, spodbujati drugačno kakovost občestvenega življenja, opraviti redefinicijo pastoralnih subjektov. Takšno obdobje je bilo nemirno in ustvarjalno obdobje po 2. vatikanskem koncilu, ki se je v Cerkvi na Slovenskem dodatno nadaljevalo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in prišlo do vrhunca s Plenarnim zborom (1999–2001).

Naslednja značilnost pastoralne teologije je, da se bolj kot kakšna druga veda preliva zunaj akademskih prostorov. Je namreč teologija in je tudi praksa.

Pastoralne teologije brez pastoralnih delavcev, ki to teologijo živijo in prevajajo v prakso, si niti ne moremo predstavljati. Na primer povprečen župnik je po izobrazbi teolog, po svojem delu pa predvsem pastoralni teolog. Hote ali nehote bo pastoralno delo nenehno premišljeval, izboljševal, plemenitil z različnimi znanji in s svojo molitvijo.

Revija Cerkev danes izhaja pri Družini

Revija Cerkev danes je nastala takoj po koncilu in dolga desetletja nosila naslov Cerkev v sedanjem svetu. Kmalu po ustanovitvi je dosegala vrhunce tako v razširjenosti kot v naboru piscev. Njeni naročniki so bila praktično vsa župnišča v Sloveniji. Ko so se začeli v Cerkvi kazati prvi znaki krize poklicev in ko je bilo vse več župnij danih v soupravo, je začelo padati tudi število naročnikov. Leta 2014 smo poskušali preboj na način, da smo revijo preimenovali, oblikovno precej polepšali, vključili barvno grafiko, članke naredili krajše in z več podnaslovi, mednaslovi ter citati. Želeli smo si, da bi revija postala referenca za člane župnijskih pastoralnih svetov, zdaj, ko se je klasični naročnik in bralec, ki je župnik, začel številčno krčiti. S tem smo morda preprečili  padanje naročnikov, nismo pa mogli ustaviti počasne erozije naklade in bralstva, ki je ne nazadnje značilna za ves verski tisk in za tisk na splošno.

Naročite revijo Cerkev danes: TUKAJ

A kar nas glede naše revije najbolj skrbi, je povezano z zapisanim na začetku. Skrbi nas pastoralna refleksija. Najprej s čisto kadrovskega vidika. Duhovščina se stara, mladih duhovnikov skorajda ni. Če ni mladosti, ni motivacije in moči za prenovo ter tudi ni tistega kvoruma, ki sam po sebi sproža živahno pastoralno razmišljanje. Drugi vidik, ki škodi pastoralni refleksiji, je počasno drsenje v polarizacijo napredni/konservativni. Polarizacija, ki jo vidimo v slovenski družbi in politiki, zelo škodi družbeni misli in praksi; polarizacija, ki se pojavlja v Cerkvi, podobno škodi pastoralni refleksiji. Kajti, ko nas okuži virus polarizacije, nas bolj zanima spopad z nasprotnim polom kot celovita in mirna praktična teologija. Tretje, kar danes ovira pastoralno refleksijo, je živahnost razprav na spletu in osredotočanje le-teh na škandale. Kolikokrat se duhovniška srečanja in omizja spremenijo v izmenjavo mnenj o tem ali onem anonimnem pismu na spletu, o tem ali onem škandalu! Kakor v civilnem svetu rumeni tisk zmaguje nad resnim, tako se lahko zgodi, da bo znotraj Cerkve svet čenč in šokantnih novic preplavil resno pastoralno razpravo.

V teh razmerah revija Cerkev danes z letom 2023 prehaja iz dvomesečnika na trimesečnik.

Bodo pa te številke za osem strani debelejše, tako da branja ne bo drastično manj. Dragi bralci, razumite: z revijo nismo in ne bomo kovali dobička, moramo pa biti kolikor toliko ekonomsko vzdržni. Predvsem pa hočemo ostati zvesti našemu temeljnemu namenu: biti glas praktične teologije, prostor pastoralne refleksije, orodje dialoga za delavce v Gospodovem vinogradu.