Razmislek o temi (Jn 17,1-11)

V današnjem evangeliju bomo slišali, kako se je Jezus pogovarjal z Očetom. Poleg molitve, ki jo je Jezus naučil učence po tem, ko so ga tako prosili in jo sedaj mi vsi poznamo pod imenom Oče naš, nam evangelist Janez danes posreduje to Jezusovo molitev. Saj vemo, da je druga beseda za molitev tudi pogovor z Bogom. In Jezus se pogovarja z Očetom. Njun pogovor ni preprost, tako kot je preprost očenaš. Govori pa o najglobljem Jezusovem veselju in najgloblji želji. Veselje, da so učenci v Jezusu prepoznali Sina. Želja: da bi ostali med seboj tako povezani, kot sta povezana Oče in Sin; naj ostanejo eno z njima v Svetem Duhu, bi lahko dodali. Oče je Sina gotovo uslišal, saj če smo iskreni, v sebi čutimo najgloblji mir takrat, ko živimo v slogi z Bogom, ljudmi in s seboj. Nekaj pa moramo dodati tudi sami, kajti Oče spoštuje človekovo svobodo, zato sloga ni samoumevna stvar. Skrbeti za mir v malem, da se bo širil naprej – to je naša naloga.