Naravne sile so včasih grobe in silovite, včasih pa nežne in vztrajne. V prvem primeru povzročajo škodo, v drugem ustvarjajo naravne znamenitosti. Med temi je tudi skalnati most Skozno na robu Trnovskega gozda. Skozenj je zanimiv pogled na Spodnjo Vipavsko dolino, kjer se skriva še ena zanimivost: kraški izvir Lijak, ki je v teh dneh poln vode.

Eno od izhodišč za krajši planinski izlet do Skozna je razložena vas Šmihel na pobočju Trnovske planote. Sestavlja jo več zaselkov, v katerih je v začetku lanskega leta živelo 276 ljudi. Vaško jedro je nastalo okrog cerkve sv. Mihaela, ki jo viri omenjajo že v 15. stoletju. Malce vzhodneje stoji na samem pokopališče, pri katerem lahko pustimo avto in se odpravimo na pot, čeprav nas k temu ne spodbuja noben kažipot.

Kolovoz nad pokopališčem se hitro skrije v gozd. Za prvim ovinkom opazimo markacijo, za naslednjim prispemo do razpotja. Desni kolovoz pelje proti Trpinovšču in po njem se bomo vračali, zato zavijemo na levega, ki gre proti zahodu. Na njegovem koncu prestopimo na stezo, ki se potegne poševno po pobočju. Med tankimi debli zagledamo srno, v krošnjah se oglašajo ptice. Steza prečka manjšo jaso, ob kateri stoji lovska preža, in se znova skrije med drevje. Tla pokriva preproga suhih in zelenih travnih bilk, čez katero jadra osamljeni citronček.

Okrog nas je čedalje več skal, nad katerimi kmalu zagledamo naravni most. Steza gre pod njim še malce proti zahodu, nato se vzpne na razgleden rob, kjer nas čaka lesena klop. Pod njo je v dolini mreža njiv, vasi, travnikov in cest. Na jugu se vlečejo Črni hribi s Trsteljem in spomenikom na Cerju, v ozadju se lesketa morje. Na zahodu sta obe Gorici in Soča, ki lenobno vijuga po ravnini. Više na severu vidimo Škabrijel in Sveto Goro, za katerima se vleče veriga zasneženih vršacev. Nad nami lebdijo jadralni padalci, ki se s pisanimi padali skoraj dotikajo črnega oblaka.

Nekaj metrov za klopjo se pridružimo poti, ki pelje ob robu planote. Če zavijemo v levo, prispemo čez dobrih pet minut do vzletišča jadralnih padalcev, če krenemo v nasprotno smer, pa smo še hitreje pri približno petnajst metrov dolgem in deset metrov visokem naravnem mostu. Skozenj naj bi avstro-ogrski feldmaršal Svetozar Boroević med prvo svetovno vojno opazoval goriški del soške fronte. Pot se spusti do stene, na katero je pritrjena skrinjica z vpisno knjigo in žigom, nato zavije pod skalnim obokom navkreber v manjšo jamo in se skozi tesen preduh na levi izvije na plano. Pod naravnim mostom in v jami moramo biti zlasti v mokrem previdni. Težave nam lahko povzroči tudi večji nahrbtnik, s katerim se bomo ob izhodu iz jame verjetno zagozdili.

Da se ne bomo vračali po isti poti, krenemo od Skozna na vzhod proti Vitovljam. Čez dobrih dvajset minut prispemo do plitvega jarka. Za njim nas kažipot usmeri desno navzdol do široke gozdne poti. Ta se potegne precej daleč proti vzhodu, mi pa – če ne spregledamo obledele markacije na drevesu – po bližnjici presekamo ovinek, se niže znova pridružimo kolovozu in nato ostanemo na njem vse do pokopališča. Ko prispemo tja, sonce že tone za obzorje in z rahlo rdečico barva pobočje Trnovskega gozda. Nad njim še vedno visi debel črn oblak. Kaže, da bo znova deževalo, kot že tolikokrat v zadnjih dneh.




OSNOVNI PODATKI

Skozno (671 m)
Izhodišče: Šmihel.
Dostop: Vipavsko hitro cesto zapustimo na izvozu Vogrsko, od koder nadaljujemo do ceste Ajdovščina–Nova Gorica. Pri semaforju zavijemo v levo, nato takoj desno v Ozeljan. V vasi nadaljujemo mimo cerkve sv. Jakoba navkreber proti Šmihelu, kjer zavijemo v desno do pokopališča.
Višinska razlika: 370 m.
Dolžina vzpona: 1 ura.
Kratek opis poti: Iz Šmihela krenemo po gozdu poševno navkreber proti skalnatemu robu Trnovskega gozda. Pot nas pripelje do razgledne točke s klopjo, od koder nadaljujemo na vzhod do pet minut oddaljenega naravnega mosta. Do izhodišča se lahko vrnemo po poti, ki pelje proti Vitovljam. Z nje zavijemo navzdol na kolovozno pot, ki se spusti nazaj v Šmihel. Pot je označena, vendar so markacije ponekod precej obledele in redke.
Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000.


NEDELJSKA MAŠA

V Ozeljanu je maša vsako nedeljo ob 7.45, v Oseku ob 9. uri, v Šempasu pa ob 10.30.