Vsakdo od Jezusovih učencev in učenk je imel svojo osebno zgodbo z Jezusom. Nekateri so zapustili svoje družine, drugi svoj posel, nekateri svoje zgrešeno življenje. V povezanosti z Jezusom so zaživeli polnost, občestvenost, ljubljenost, globino življenja. Tega naenkrat ni bilo več.

Tako klavrn konec …

Upali so, da je končno v človeški svet krhkosti in zlobnosti prišlo nekaj čistega, dobrega, lepega. Da je prišel Mesija, ki so ga pričakovale mnoge generacije. Kako je torej mogoče, da se je vse tako klavrno in na hitro končalo? Kako to, da dobrota, lepota, ljubezen ne dobijo mesta v človeški zgodovini? Ali je torej res edina veljavna in obstojna posvetna misel, agresija, laž, manipuliranje? Saj če je nekdo, ki je zares želel nekaj spremeniti, končal tako klavrno …

Ko se vživimo vanje, lahko zaslutimo njihova razmišljanja in tem ustrezna občutja. Verjetno za spominjanje besed, ko je Jezus napovedoval kaj takšnega, ni bilo prostora. Tako Magdalena, ki je...