Alenka Klemenc je po izobrazbi psihologinja in zakonska in družinska terapevtka. Je poročena, z možem imata tri otroke. Ima izjemen čut za ljudi v stiski, kar se kaže tudi v njenem literarnem prvencu, knjigi Sedem Božjih dotikov. V knjigi je v sedmih novelah mojstrsko prikazala prelomne trenutke v življenju sedmih svetnikov.

Knjige o svetnikih niso več ravno pogoste. Zakaj ste se odločili, da boste pisali o svetnikih?

Zasnova knjige sega v čas moje bolezni. Pred sedmimi leti sem zbolela za hudo izgorelostjo in doživela adrenalni zlom. To mi je za več mesecev vzelo vse telesne moči in me priklenilo na posteljo. V tistem času je bilo vsako drugo branje prenaporno, prav tako radio ali televizija. Moliti tudi nisem mogla ves čas, lahko pa sem brala o življenju svetnikov in o tem premišljevala.

Kako so vam svetniki pomagali?

V tistem času sem se srečala z izzivom, kako osmisliti svojo dolgotrajno bolezen. Ko bolezen človeka privede na skrajni rob moči, se znajde pred odločitvijo – prepustiti se malodušju in nekako usahniti v objokovanju in trpljenju ali pa vendar tudi v tem stanju poiskati veselje, ustvarjalnost, drugačno rodovitnost. Ker sem bila brez vsake telesne moči, je bilo edino, kar sem takrat lahko gradila, duhovna moč. V tem pa sem potrebovala učitelje, svetovalce, zgled. To so bili zame takrat lahko samo svetniki.

Kaj vas je najbolj pritegnilo pri njihovih življenjepisih?

Posebej me je zanimalo, kaj je pretehtalo njihove odločitve v korist dobrega in seveda kako so zbrali moč, ko jim ni bilo lahko. Bolezen me je takrat v izčrpanosti večkrat privedla tudi na skrajni rob nekakšne polzavesti. V tistem stanju se mi je zdelo, da sem svetnikom tako blizu, da se jih skoraj dotikam. Takrat sem gotovo gradila na njihovi moči in črpala svojo moč iz njihove svetosti.

Kdaj je nastala knjiga?

Knjiga je nastala pet let kasneje. Neko dopoldne sem prebrala kratek zapis o svetniku. Govoril je o razvajenem plemiču, ki je zagrešil hudo dejanje, krivdo pa naprtil nekemu kmetu, ki je bil po naključju zraven. Kmet je bil za to dejanje obsojen na smrt. Plemič si ni mogel zamisliti, da bi po laži priznal svojo krivdo, toda vest mu ni dala miru. Končno se je odločil in povedal resnico. Do konca življenja je živel pošteno, po smrti pa so se na njegovem grobu začeli dogajati čudeži. Ko sem zapis prebrala, je zgodba v meni v trenutku zaživela v vseh podrobnostih. Pomislila sem, da bi jo morala napisati in deliti tudi z drugimi. Prijateljica, sestra uršulinka, me je spodbudila, naj napišem sedem zgodb – za sedem postnih tednov – in jih izdam v knjigi.

Celoten pogovor z Alenko Klemenc, avtorico knjige Sedem Božjih dotikov, si preberite v novi Družini.

Foto: Valentina Celarc