Nazadnje je bil govor o tem, da je znanje branja in pisanja v zgodnjem srednjem veku tudi v današnjem slovenskem prostoru precej upadlo. A tisti, ki so kaj pisali, so omenjeno še naprej počeli v latinščini.

Latinščina kot jezik virov

Zato so najpomembnejši viri, ki slikajo spremembe v današnji Sloveniji in njeni soseščini na prehodu iz antike v srednji vek, latinski. Omenil bom vsaj dva. Eden je obsežna Zgodovina Langobardov, ki jo je s precej nostalgije že po zatonu slave germanskega ljudstva Langobardov (»dolgobradcev«) s težiščem v severni Italiji v poznem 8. stoletju napisal Langobard Pavel Diakon. Dolgujemo mu ključne podatke o prihodu slovanskih plemen pod Alpe. Drugo besedilo je precej manj literarno dodelano in precej bolj uradniško, a njegov pomen za slovenski prostor je kljub temu neprecenljiv. Gre za kratek spis z naslovom Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev ali ljubkovalno kar Konverzija. Nekateri ga pripisujejo salz...