Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Komunizem, peticija - skoraj 2.000 podpisov!

Bogomir Štefanič
Za vas piše:
Bogomir Štefanič
Objava: 24. 01. 2024 / 13:02
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.03.2024 / 23:06
Ustavi predvajanje Nalaganje
Komunizem, peticija - skoraj 2.000 podpisov!
Dr. Mitja Ferenc med tiskovno konferenco vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč ob breznu pod Macesnovo gorico oktobra 2022. FOTO: arhiv Družine

Komunizem, peticija - skoraj 2.000 podpisov!

Evropska poslanka iz vrst Evropske ljudske stranke Romana Tomc je prek omrežja X javnost obvestila o novem koraku peticije o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji: peticija je umeščena na dnevni red februarske seje pristojnega parlamentarnega odbora.

Kot smo poročali, je Odbor za peticije Evropskega parlamenta decembra lani sprejel peticijo, ki jo je ob podpori Tomčeve julija 2023 v postopek vložil zgodovinar in član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Mitja Ferenc.

»Pozivamo vas, da v imenu Evropskega parlamenta izrazite spoštovanje do vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji, ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, ter do njihovih svojcev. Ker jim spoštovanja ne nakloni oblast v lastni državi, vas pozivamo, da v imenu institucije, ki obsoja vse tri totalitarizme, to storite vi,« beremo v uvodu peticije, ki jo je v dobrem mesecu dni, odkar jo je mogoče podpreti preko spletnega obrazca, podpisalo že skoraj 2.000 podpisnikov.

Peticija o komunističnih zločinih v Sloveniji je od vseh peticij v Evropskem parlamentu v letu 2023 dobila daleč največjo podporo.

Kot je ob tem podatku zapisala slovenska evroposlanka Romana Tomc, je »peticija o komunističnih zločinih v Sloveniji od vseh peticij v Evropskem parlamentu v letu 2023 dobila daleč največjo podporo«. Poslanka se je ob tem podpisnikom zahvalila »vsakemu posebej za vaš glas« in opozorila, da je peticija še vedno na voljo za podpis. »Dajmo upanje tistim, ki jim je lastna država odrekla spomin na njihove svojce,« je zapisala v spodbudo.

O peticiji – razlogih in povodih zanjo ter o tem, kaj želijo njeni snovalci z njo doseči – smo se nedavno za Družino pogovarjali s pobudnikom dr. Mitjem Ferencem. Kaj torej pričakuje o Evropskega parlamenta oziroma od razprave na njegovem pristojnem odboru za peticije, ki bo slovensko peticijo obravnaval na februarski seji? Dr. Mitja Ferenc pojasnjuje: da obsodi odločitev slovenske vlade, ki je lani ukinila dan spomina na žrtve komunističnih zločinov; da izvede preiskovalno misijo, s katero se bo seznanil s številnimi grobišči, v katerih so končali slovenski državljani – vojaki in civilisti; da na eno od svojih spominskih slovesnosti povabi preživele sorodnike slovenskih žrtev komunističnih pobojev; da slovensko ministrstvo za kulturo spodbudi odobritev sredstev za razstavo o grobišču v breznu pod Macesnovo gorico; da v svojo knjižnico umesti dve knjigi Draga Jančarja, in sicer To noč sem jo videl ter In ljubezen tudi.

Kdo drug kot Evropski parlament pa lahko opozori na te stvari našo vlado, nad katero je, kot se nekaterim zdi, samo modro nebo?!

»Kdo drug kot Evropski parlament pa lahko opozori na te stvari našo vlado, nad katero je, kot se nekaterim zdi, samo modro nebo?!« je ob tem dejal zgodovinar dr. Ferenc.

Kdor še želi podpisati peticijo, lahko to stori tukaj.

Nalaganje
Nazaj na vrh