V predsedniški palači je predsednik Republike Slovenije podelil red za zasluge mariborskemu pomožnemu škofu dr. Jožefu Smeju. Življenjsko delo duhovnika, teologa, pisatelja in prevajalca, raziskovalca in cerkvenega zgodovinarja je obsežno in raznovrstno, so zapisali v utemeljitvi. »Bil je pastir v duhu evangelija in cenjen poznavalec katoliškega nauka. Kot človek klasične izobrazbe, ki piše tudi v latinščini, je sodeloval pri prevajanju Zakonika cerkvenega prava, Svetega pisma stare in nove zaveze, Bogoslužnega molitvenika in komentarjev k psalmom. Napisal je tudi več nabožnih del in zgodovino župnijske cerkve v Murski Soboti.« Njegov opus pa po besedah iz utemeljitve odlikovanja ni namenjen le pripadnikom njegove verske skupnosti. »Nenehno se je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo stoletja ohranjali svojo vero in narodnost. Življenje na območju nekdanje madžarske dekanije, imenovane Slovenska okroglina, je bilo pomembno torišče njegovega intelektualnega zanimanja. Posebno pozornost je posvečal narodnim buditeljem, med njimi dr. Francu Ivanociju in njegovim sodelavcem.« Škof Smej je napisal romana o prekmurskih pastorjih ter narodnih buditeljih Ivanu Baši in Stevanu Küzmiču. Poleg kulturne zgodovine je z znanstveno natančnostjo skrbno preučeval tudi slovstveno zgodovino Prekmurja, prekmurskega jezika in prekmurske književnosti ter prekmurske avtorje, politike in vplivne osebnosti.

Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot, so povedali na podelitvi odlikovanja. »Med njimi so številna samostojna znanstvena in leposlovna dela. Izjemno obsežen je tudi njegov prevajalski opus, s katerim je gradil mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine, francoščine ali madžarščine.«

Pomemben prispevek k duhovni kulturi je dal tudi s svojo človeško držo. Velja za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika strpnosti in medsebojnega razumevanja, zaradi česar ima posebno mesto v srcu Slovencev, še posebno Prekmurcev, ki so ga uvrstili med osebnosti leta 2000.

Dr. Jožef Smej je v bogoslovje vstopil v Mariboru, študij pa je končal v Sombotelu. Službovati je začel med drugo svetovno vojno kot kaplan. Pozneje je bil imenovan za župnika in dekana v Murski soboti, v Mariboru pa je služboval kot stolni kanonik, član zbora škofovih svetovalcev, naddekan, stolni prošt stolnega kapitlja in generalni vikar. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za mariborskega pomožnega škofa leta 1983, ko je bil tudi posvečen.

Po prejemu odlikovanja je škof Smej navzoče v predsedniški palači tudi nagovoril. (fotografije Ksenja Hočevar)

"Z odlikovanjem reda za zasluge so odlikovani mnogi Slovenci in Slovenke, od Drave do Primorja, od Gospe Svete pa do Sotle," je po prejemu dejal odlikovanec škof Smej. "Mnogi so napisali in izdali več knjig in znanstvenih razprav kot jaz. V mislih imam duhovnike, župnike, ki s pristovoljnimi prispevki vernikov obnavljajo cerkve in kapele ter župnišča, ki so mnoga umetniške vrednosti." Škof Smej je nadaljeval, da so z njegovim redom za zasluge "odlikovane tudi katehistinje, redovnice, ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedi vzgajajo mladi rod. Deset božjih zapovedi, ne ubijaj ne kradi ..., nobena družba, nobena država ne more obstajati brez desetih božjih zapovedi," je zbrane v predsedniški palači nagovoril škof Smej in sklenil : "Bog daj, da bi se tudi v raju pod Triglavom držali dekaloga in bi tako obstali. Hvala Bogu in vam, predsednik Republike Slovenije."

Poleg škofa Smeja so odlikovanje prejeli še igralka Milena Zupančič z zlatim redom za zasluge, skupina slovenskih znanstvenikov pri eksperimentu Atlas v CERN-u z redom za zasluge in Trubarjev antikvariat z medaljo za zasluge.


Podelitve odlikovanja se je udeležilo veliko škofovih prijateljev, sorodnikov, duhovnikov, med njimi tudi predsednik škofovske konference Andrej Glavan in mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Škof Glavan je po podelitvi priznanja za Družino povedal, da se s škofom Smejem veseli odlikovanja. "Odlikovanje je, kot je v nagovoru dejal tudi odlikovanec, priznanje in čast tudi za vse nas škofe in priznanje Cerkvi, vsem duhovnikom in redovnikom, ki so toliko naredili za slovenski narod na kulturnem, zgodovinskem in verskem področju in ohranjali narod v duhovnem zdravju. Škof Smej ni več dejaven v škofovski konferenci, ga pa povabimo za slovesnejše prilike in zelo rad pride," je povedal predsednik SŠK Glavan.

Da je vesel vsakega trenutka, ko je nekdo prepoznaven v svojem delovanju, v svojem prizadevanju je za Družino povedal tudi mariborski nadškof Cvikl. "Škof smej si za svoje delo zasluži priznanje tudi zunaj Cerkve, ker njegovo delo ni vezano le ozko na vernike, ampak je odigral tudi pomembno kulturno in narodnostno vlogo. Vesel sem, da je predsednik republike to prepoznal. Posebej v tem času škofija potrebuje pozitivnih znamenj in odlikovanje je pozitivno znamenje. Vesel sem tudi osebno, s škofom Smejem sva povezana, on me je posvetil v duhovnika. Zlata je vreden tudi v današnjem duhovnem utripu škofije."

Po uradnem delu se je predsednik Pahor dolgo zadržal v pogovoru s tremi škofi: odlikovancem Smejem, predsednikom SŠK Glavanom in mariborskim nadškofom Cviklom