Odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki ga sestavlja 24 držav, je na svojem rednem letnem zasedanju v Adis Abebi v Etiopiji sprejel odločitev o vpisu Škofjeloškega pasijona na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kot so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve je pasijonska uprizoritev na podlagi izvirnega besedila patra Romualda, nastalega med letoma 1715 in 1727, znotraj srednjeveškega jedra Škofje Loke z več sto nastopajočimi uvrščena med globalno prepoznavna in priznana ustna izročila in izraze, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine. Na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine je bilo do letošnjega zasedanja uvrščenih 314 »nesnovnih kulturnih dediščin«.

Škofjeloški pasijon je kapucinski redovnik Romuald Marušič (1676-1748) napisal v starološkem narečju med letoma 1715 in 1727. »Napisal ga je z namenom, da so se ljudje bolj živo spominjali Kristusove smrti na križu in njegovega vstajenja. Gre za vabilo ljudem k spreobrnjenju,« je danes za STA povedal kapucin p. Metod Benedik. »Pomembno je tudi, da je pater Romuald dal težo domačemu jeziku in k sodelovanju v pasijonu privabil številne domačine s širšega območja Škofje Loke, obeh dolin Sore in do Stražišča. Pomembno je tudi, da je delo zapisano.« Po besedah patra Benedika je že v prvih izvedbah sodelovalo 250 ljudi ali več. »Škofjeloški pasijon je podoba slovenske vernosti izpred nekaj stoletij, ljudje so tudi na tak način izražali svojo vero. Obenem je to tudi kultura. Pasijon je tudi dejanje kulture, ljudje so se morali besedila naučiti na pamet, morali so se naučiti na pamet igre, tako da tudi zgodovina slovenske drame sega do pasijona.« Poleg ohranjenega besedila so tudi opombe p. Romualda, tako da strokovnjaki delo cenijo tudi po tej plati.

V uprizoritvi na ulicah Škofje Loke v postu 2015 je nastopil tudi kapucinski pater (foto Simon Primožič/arhiv Škofjeloškega pasijona)

Vpis na seznam Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) bo, kot je za STA dejal p. Benedik, morda povečal obisk Škofjeloškega pasijona. "To je eden od elementov, ki lahko privablja tujce v našo deželo in nam pokaže, da smo Slovenci konec koncev vedno bili kulturen narod, na ravni kulture drugih evropskih narodov."

V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve baročnega pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 so škofjeloške ulice in trgi znova postali prizorišče pasijonske procesije, ki velja za največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Zadnje štiri uprizoritve si je ogledalo skupno več kot 100 tisoč obiskovalcev. Prihodnjo uprizoritev načrtujejo za leto 2021.

V Sloveniji je leta 2008 začel delovati register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Kot prva enota nesnovne dediščine je bil leta 2008 v register vpisan ravno Škofjeloški pasijon, ki je bil leta 2012 tudi prvi razglašen za nesnovno kulturno dediščino posebnega državnega pomena.

Več o Škofjeloškem pasijonu:

http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBdovolimo-da-bozja-zgodba-vstopi-v-nas%C2%AB
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBsmo-zavetniki-kristusove-zgodbe%C2%AB
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-8-VeraInKultura-1
http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-13-PrvaStran-1

Foto: Jana Jocif/arhiv Škofjeloškega pasijona


Foto: Simon Primožič/arhiv Škofjeloškega pasijona