Razstava bo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični na ogled do 6. junija. FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem



Za letošnji postni čas so v Škofji loki načrtovali ponovno uprizoritev znamenitega Škofjeloškega pasijona. Kot smo v Družini v minulih mesecih že pisali, letos namreč mineva 300 let, odkar je kapucin Lovro Marušič z redovnim imenom pater Romuald (1676 – 1748) zapisal besedilo Pasijona, ki ga štejemo za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo zapisano v slovenskem jeziku. Ker je epidemija preprečila znamenito Processio Locopolitana po škofjeloških mestnih ulicah in trgih, so Ločani pripravili številne druge dogodke v svojem mestu in po drugih slovenskih krajih; med drugim so za Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični pripravili dvodelno razstavo.



»Razstavo za stiški muzej smo naredili z namenom, da Škofjeloški pasijon predstavimo ljudem, ki morda še ne poznajo tako dobro naše dediščine, torej želimo širiti spoznavanje o sami pasijonski knjigi in o živi dediščini pasijona,« je povedala avtorica razstave Agata Pavlovec. Tako so v prvem t. i. zgodovinskem delu razstave predstavili mesto Škofjo Loko in njegove znamenitosti, med katerimi je tudi kapucinski samostan in znotraj samostana ena najlepših in najbogatejših samostanskih knjižnic, v kateri hranijo originalen 300 let star rokopis patra Romualda Štandreškega. »Želimo pa predstaviti tudi živo dediščino, zaradi katere je bil Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne dediščine. Več kot tisoč prostovoljcev, igralcev, pevcev, nosačev in drugih sodelujočih v uprizoritvah predstavljamo na slikovnem gradivu,« je povedala Pavlovčeva. Izbrali so 20 najlepših in najbolj zgovornih fotografij prizorov iz zadnjih uprizoritev po škofjeloških mestnih ulicah in trgih.


Ker je epidemija preprečila znamenito Processio Locopolitana po škofjeloških mestnih ulicah in trgih, so Ločani pripravili številne druge dogodke v svojem mestu in po drugih slovenskih krajih. FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem


Razstave, ki bo v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični na ogled do 6. junija, sta se razveselila tudi direktorica muzeja Nataša Polajnar Frelih in škofjeloški župan Tine Radinja. »Ker v letošnjem postnem času zaradi razmer epidemije nismo mogli škofjeloških ulic in trgov napolniti s pasijonsko procesijo, sporočilo p. Romualda širimo po slovenskih krajih. V upanju, da bo prihodnje leto prijaznejše in ljubitelje pasijonskih iger spet povabimo v Škofjo Loko,« je dejal župan Radinja.


Agata Pavlovec: »Želimo predstaviti tudi živo dediščino, zaradi katere je bil Škofjeloški pasijon vpisan na Unescov seznam nesnovne dediščine.« FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem


Iz vsebine razstave

Kapucinski samostan v Škofji Loki s cerkvijo sv. Ane je bil zgrajen leta 1709, leta 1713 pa je bila cerkev posvečena. Značilnost duhovnega življenja v samostanu je bilo premišljevanje Kristusovega trpljenja. S pridiganjem in prirejanjem pasijonskih procesij so kapucini skušali to skrivnost približati tudi vernikom. Že od samega začetka je bila del samostana tudi knjižnica. Njena zbirka se je močno povečala leta 1786, ko so vanjo vključili knjige takrat ukinjenega kapucinskega samostana v Kranju; Škofjeloški pasijon p. Romualda, ki je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije (magister processionis), je le ena od številnih dragocenosti v knjižnici. Knjiga je eden od največjih dosežkov slovenskega slovstva v dobi baroka. Velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja.


Škofjeloški pasijon velja tudi za edino, v celoti ohranjeno, režijsko pasijonsko knjigo v Evropi iz začetka 18. stoletja. FOTO: Muzej krščanstva na Slovenskem