Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Škofje v Rimu predstavili slovensko šolstvo

Za vas piše:
Katja Cingerle
Objava: 01. 03. 2018 / 08:50
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.03.2018 / 09:46
Ustavi predvajanje Nalaganje
Škofje v Rimu predstavili slovensko šolstvo

Škofje v Rimu predstavili slovensko šolstvo

Škofje so na Kongregaciji za katoliško vzgojo predstavili poročilo o razmerah katoliškega šolstva v Sloveniji.

V sredo, 28. februarja, so slovenski škofje obiskali Kongregacijo za katoliško vzgojo. Delegacijo, v kateri so bili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, koprski škof Jurij Bizjak in ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, je vodil ljubljanski pomožni škof Franci Šuštar.

Na Kongregaciji jih je sprejel tajnik. Predstavili so mu poročilo o razmerah v Sloveniji glede katoliškega šolstva, pastorali duhovnih poklicev, univerzitetnih katoliških ustanov in študentske pastorale ter tudi odprte problematike med katoliško cerkvijo in državo, je za Radio Vatikan povedal škof Šuštar.



Katoliška miselnost pomembna v vseh stopnjah izobraževanja

Tajnik je podčrtal pomen oblikovanja vzgojiteljev in učiteljev. Pri tem je svetoval, naj pogledajo na izkušnje drugod in naj se zavedajo, da je katoliška miselnost pomembna v vseh stopnjah izobraževanja. Govorili so tudi o izobraževanju in pripravi bogoslovcev ter izobraževanju mladih o vernosti, ki je v Sloveniji mogoča samo v katoliških šolah in vrtcih ter v okviru župnij, v javnih šolah pa ne. Poudarili so delo župnij, k čemur pripomore nov načrt za katehezo.

Dotaknili so se univerzitetne pastorale. Slovenski škofje so povedali, da želijo povezati vse stopnje izobraževanja od vrtcev do univerzitetne izobrazbe, zato so ustanovili katoliški inštitut, ki je povezan tudi z mednarodnimi ustanovami.

Financiranje katoliških šol

Na kongregaciji je znana tudi problematika financiranja katoliških šol, posebej javno priznanih programov na osnovnih šolah. Škofje so dejali, da je to bolj politični kot ekonomski problem in da so nekateri politiki celo hoteli spremeniti ustanovo. Rešitve bi bilo treba globlje določiti v sporazumu med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem, je povedal škof Šuštar.

Kultura mladostnikov

V pogovoru o univerzitetni pastorali in pripravi na sinodo o mladih, so dejali, da je treba razumeti kulturo mladostnikov, slediti njihovemu razvoju in odgovarjati na njihove potrebe in pričakovanja.

Pred kratkim je bila izdana konstitucija Veritatis Gaudium, ki je nadaljevanje dokumenta Sampiencia Cristiana in ima močan poudarek na božji besedi. Povezati želi vsa dognanja in znanja v celoto, ki jo preveva krščanska miselnost. Na podlagi te konstitucije Veritatis Gaudium so škofe spodbudili, da bi po njej obnovili statute katoliških institutov.

Poleg obiska rimskih uradov so škofje obiskali tudi zavoda, kjer bivajo slovenski duhovniki, ki študirajo v Rimu: Santa Maria dell'Anima in Collegium Germanicum et Hungaricum.

Živahna razprava o pomembnih temah



Drugi dan obiska slovenskih škofov Ad limina apostolorum, v torek, 27. februarja, so škofje obiskali Kongregacijo za škofe, Kongregacijo za nauk vere, Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije in Dikasterij za laike, družino in življenje.

O obisku Kongregacije za nauk vere je za Radio Vatikan spregovoril koprski škof Jurij Bizjak, vodja delegacije slovenksih škofov.

Na kongregaciji jih je sprejel prefekt. Škof Bizjak je dejal, da so predstavili, s čim se je Slovenska škofovska konferenca največ ukvarjala od prejšnjega obiska ad limina. Omenili so katekizem katoliške vere, kompendij in dokumente Cerkve, ki so sproti prevedeni in hitro pridejo do ljudi. Povedali so, kako je bila v Sloveniji zaznamovana 500-letnica reformacije.

Spregovorili so tudi o vzporednih pobudah, škof Bizjak jih je imenoval sekte. Dejal je, da se pojavljajo, kjer manjka resnična prava vera. »Dolžnost škofov je, da skrbijo za versko poglabljanje.

Posebej so omenili češčenje treh src, Jezusovo, Marijino in Jožefovo, ki pa niso na isti ravni. Izognili se niso niti težkim vprašanjem o ločenih, razvezanih, ponovno poročenih, razglasitvi ničnosti.

Škofje so pripravili deset vprašanj, med drugim tudi o pogovoru z muslimani, za katere so ugotovili da so raznoliki, svetosti družine, o nedeljskih mašah, o upadu krstov, o ravnotežju karizmatičnih gibanj, o duhovnikih, ki zapustijo svoj poklic, ter o delovanju do naslednjega obiska ad limina.

Glede krstov so škofe na Kongregaciji za nauk vere spodbudili za delo z zaročenci in da bi se prek verouka približali staršem. Duhovnikom, ki so izstopili iz svoje poklicanosti, pa naj pomagajo, da živijo normalno življenje kot kristjani. Priporočili so jim, naj sledijo delu in postopkom kongregacij, naj obveščajo svojo Cerkev o izdanih dokumentih ipd.

Bilo je zelo živahno, je povedal škof Bizjak.

Slovenski škofje predstavili delo laikov in gibanj ter delo z mladimi

V torek, 27. februarja, je novomeški škof Andrej Glavan vodil delegacijo slovenskih škofov na Dikasteriju za laike, družino in življenje.



Škof Glavan je povedal, da se je od prejšnjega ad limina dikasterij razširil, saj ni več za samo za družino, temveč tudi za laike, gibanja in mladino. V središču je bilo delo za družino in življenje. Veseli so bili, da je pobuda laikov na referendumih o družinskem zakoniku uspela.

Škofje so poročali o pripravi na zakon in družino. Predstavili so tudi statistiko o rojstvih, krstih in pripravi na zakon. Škof Glavan je govoril predvsem o laikih, škof Jamnik pa kot odgovoren za mladino predstavil delo z mladimi, ki ga v Rimu dobro poznajo, saj prejemajo poročila.

Spregovorili so tudi, kako se v krščansko življenje vključujejo gibanja. Škofje so povedali, da imajo pravega duha, ljubijo Cerkev, se vključujejo v župnijo in tudi širše.

Treba je izkoristiti to, kar že imamo

Istega dne v torek, 27. februarja, popoldne je mariborski nadškof Alojzij Cvikl vodil delegacijo slovenskih škofov na srečanju na Papeškem svetu za pospeševanje nove evangelizacije.

Predsednik Papeškega sveta za novo evangelizacijo je poudaril pomembnost vzgoje in rasti vere ljudem, ki živijo v občestvu, da rastejo in živijo v veri. Dejal je, da je pomembno izkoristiti to, kar že imamo, predvsem nagovor pri krstu, pogrebih, vsakdanjih in nedeljskih mašah. Veliko so se pogovarjali o pobudi 24 ur za Gospoda, ki pri nas deluje v okviru radijskega misijona Radia Ognjišče. Predsednik je predstavil sadove pobude po svetu. Tema pogovorov so bili tudi romarji. Ugotavljali so, da je pomembno, da jim je na romanjih nekdo na razpolago, jih čaka in jim prisluhne.

Govorili so tudi o katehezi. Pripravljajo se nov direktorij za katehezo in navodila za izdajo učbenikov. Kateheza ni šolski predmet, temveč pomoč v rasti vere in vključevanju v občestvo.

Srečanje je bilo polno spodbud, je dejal nadškof Cvikl.

Prvi dan zaznamoval nepričakovan sneg

Slovenski škofje so med obiskom Ad limina apostolorum v ponedeljkovem zasneženem dopoldnevu v Rimu in Vatikanu obiskali Kongregacijo za kler, Kongregacijo za zadeve svetnikov, Kongregacijo za ustanove posvečenega življenja.
Nadškof Alojzij Cvikl je po obisku Kongregacije za kler dejal, da je bilo spodbudno, obravnavali so konkretna vprašanja, pohvalil pa je tudi dobro informiranost kongregacije.

Posvetili so se vprašanju upadanja duhovnih poklicev



Delegacijo je na srečanju Kongregacije za ustanove posvečenega življenja vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Povedal je, da je sneg nekaterim uslužbencem kongregacije preprečil prihod v službo, sicer pa je bilo srečanje s prefektom, tajnikom in podtajniki tehtno, domače, v duhu prijateljstva in Katoliške cerkve. Pogovarjali so se o situaciji redovništva v Sloveniji, predvsem o vprašanju upadanja duhovnih poklicev. Gostitelji so škofom dali nekaj navdihov za prihodnje delo, poudarili so videnje papeža Frančiška, ki spodbuja delo na duhovnosti skupnosti, ne posameznika, na razločevanju poklicanosti, delu za nove duhovne in redovne poklice, obenem pa tudi na prebujanju zavesti, čuta odgovornosti v celotnem krščanskem ljudstvu za redovne poklice.

Pri vseh vprašanjih so naleteli na dobre usmeritve o tem, kako naj se težav lotevajo v prihodnje, je povedal nadškof Zore.

Beatifikacija povezuje ljudi

Istočasno so pomožno ljubljanski škof Franci Šuštar in upokojeni koprski škof Metod Pirih ter vodja srečanja murskosoboški škof Peter Štumpf obiskali Kongregacijo za zadeve svetnikov, kjer sta jih sprejela kardinal Angelo Amato in njegov sekretar. Kardinal je predstavil postopke na kongregaciji in škofe spodbudil, da bi drugi postopki potekali hitro in odločno. Dejal je, da so slovenski škofje z obiskom dokazali, da ima svetništvo v slovenski Cerkvi visoko duhovno in moralno vrednost, kar je zanj spodbuda.

Škof Štumpf je spodbudil k Halasovi beatifikaciji. Kardinal se pri postopkih raje kot na »santo subito« zanaša na »santo sicuro«. Ugotavlja, da je beatifikacija tudi srečanje med ljudmi, ki so bili lahko celo prej na različnih straneh. Svetnik, ki je živel za druge, ljudi nagovarja. Gre za hvalo dobrega, odpuščajočega človeka.

Kardinal je poudaril, da je bilo srečanje s škofi lepo, odprto in konstruktivno. Škof je povedal, da imajo v murskosoboški škofiji petletnico pastoralnih let svetosti, ob čemer želijo sestaviti knjižico svetlih zgledov med laiki, kar je kardinal pohvalil kot spodbudo in predlog za druge škofovske konference po svetu.



Popoldne je delegacija slovenskih škofov, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Lipovšek, obiskala Papeški svet za pospeševanje edinosti med kristjani. Zvečer pa so obiskali Papeški zavod Slovenik. Najprej so bile pete večernice. Po večerji so se srečali z vodstvom Slovenika.

Vir in foto: Radio Vatikan

Kupi v trgovini

Potovanje duše k Bogu
Filozofija in esejistika
5,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh