Daytonski sporazum, ki je bil podpisan pred 25 leti, Bosni in Hercegovini ni prinesel trajnega miru, so minuli konec tedna v izjavi za javnost v Sarajevu izpostavili člani Škofovske konference BiH. »Sporazum je končal večletno vojno, ni pa ustvaril trdnega in pravičnega miru,« je zapisano v izjavi, ki jo je podpisal tudi sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić, škofovska konferenca pa jo je objavila v več jezikih. Predstavniki držav podpisnic bi si morali skupaj z domačimi politiki »odločneje kot doslej prizadevati za pravičnejšo in bolj ciljno usmerjeno« notranjo mirovno ureditev v državi.

25 let po Daytonu v BiH še vedno ni enakopravnosti med pripadniki treh narodov in narodnostnih manjših, ki živijo v državi, so kritični škofje. Poleg tega sporazum v praksi ne omogoča vračanja beguncev in pregnanih ter ne ureja odškodninskih zahtev za v vojni uničeno in oropano premoženje državljanov in verskih skupnosti.

Namesto tega se Daytonski sporazum izrablja za upravičevanje in kot alibi za ohranjanje in zakonitost različnih nekdanjih in novih krivic. »Žal je v vseh teh letih omogočal ohranjanje in podpiranje sporov na druge načine, posebej med politiki, odvetniki, predstavniki medijev ter na področju vzgoje in izobraževanja mladih generacij, z usodnimi posledicami za državljane in celotno družbo v naši državi,« ugotavljajo škofje.

Daytonski sporazum

Daytonski sporazum je bil podpisan 21. novembra 1995. Z njim se je končala krvava vojna v Bosni in Hercegovini, ki je po nekaterih ocenah zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev. Sporazum je določil dve t.i. entiteti, bošnjaško-hrvaško Federacijo in Republiko srbsko, kot sestavna dela Bosne in Hercegovine. Obenem je poskrbel za civilni in vojaški nadzor, ki ga danes izvajajo visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino oz. enote EUFOR.

Sporazum so pred 25 leti podpisali Alija Izetbegović za Bosno in Hercegovino, Slobodan Milošević takrat še v imenu Zvezne republike Jugoslavije in Franjo Tudžman za Hrvaško. Sopodpisniki so bili tedanji ameriški predsednik Bill Clinton, predsednik ruske vlade Viktor Černomirdin, francoski predsednik Jacques Chirac in nemški zvezni kancler Helmut Kohl.

Upanje na izboljšanje razmer za katoliško manjšino

Škofje zdaj njihove naslednike spodbujajo, naj si odločneje prizadevajo za »pravičnejšo« notranjo ureditev Bosne in Hercegovine. Ta bi morala biti podprta z zakoni, »ki dejansko zagotavljajo spoštovanje vseh individualnih in kolektivnih pravic, brez možnosti prevlade močnejšega ali številčnejšega, ter popravo vseh starih ter preprečitev morebitnih novih krivic«.

Škofovska konferenca ob tem upa tudi na znatno izboljšanje razmer za katoliško manjšino v državi. Doslej, tako škofje, še niso bili deležni zadostne politične, pravne in materialne podpore, ki bi omogočila vrnitev več sto tisoč katoličanov, večinoma Hrvatov, ki so se pred četrt stoletja zaradi spopadov in preganjanja umaknili iz države.

Na območju Republike srbske je katoliško prebivalstvo danes skorajda »izkoreninjeno«, tudi v Federaciji Bosne in Hercegovine pa po navedbah škofov število katoličanov nenehno upada. Za odhod mladih in celih družin so krive predvsem visoke stopnje kriminala, korupcije in politične sebičnosti.