Škofje Evropske unije so se srečali s papežem, Frančišek blagoslovil Slovenijo
Škofje Evropske unije so se srečali s papežem, Frančišek blagoslovil Slovenijo
Na včerajšnjem srečanju so izvolili novega predsednika komisije: naslednjih pet let bo ComECE vodil 70-letni Italijan Mariano Crociata.
Papež je med današnjo avdienco za evropske škofe, med katerimi je tudi ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, zbrane cerkvene dostojanstvenike povabil, naj si še naprej prizadevajo za mir, poroča spletni portal Vatican News. Pozval jih je, naj nikoli ne izgubijo izpred oči »dveh velikih sanj ustanovnih očetov Evropske unije: sanj o enotnosti in sanj o miru«.
Enotnost v različnosti
Glede prve točke je po besedah svetega očeta jasno, da evropska enotnost »ne more biti uniformirana enotnost«, pač pa takšna, »ki spoštuje in ceni posebnosti posameznih narodov in kultur, ki jo sestavljajo«. Ob spominu na različne narodnosti in kulture je bogastvo Evrope primerjal z »zbliževanjem različnih miselnih virov in zgodovinskih izkušenj«. Evropa, je dejal papež, »ima prihodnost, če bo resnično povezana, resnično unija« in ne le sinteza držav z njihovimi posamičnimi značilnostmi.
Cerkev je odgovorna za vzgojo ljudi, ki ob branju znamenj časa znajo razlagati evropski projekt v današnji zgodovini.
Dodal je, da pri tem poseben izziv predstavlja enotnost v različnosti. In ta je mogoča, če obstaja močan navdih, ki presega tehnokratske vzorce in je sposoben navdušiti ljudi ter pritegniti nove generacije h gradnji skupnega projekta. Ob premišljevanju o tem, koliko se je spremenilo od ustanovitve Evropske unije, je papež dejal, da je Cerkev odgovorna za »vzgojo ljudi, ki ob branju znamenj časa znajo razlagati evropski projekt v današnji zgodovini«.
Skladna zavezanost miru
Glede sanj o miru je papež dejal: »Današnja zgodovina potrebuje moške in ženske, ki jih spodbujajo sanje o združeni Evropi v službi miru.« Spomnil je, da je celina po drugi svetovni vojni doživela najdaljše obdobje miru v svoji zgodovini. Obsodil je številne vojne, ki so sledile na različnih koncih sveta, nekatere od njih so se »vlekle več let, zdaj pa že lahko govorimo o tretji svetovni vojni«.
Papež je ob tem v luči vojne v Ukrajini opozoril, kako so sosednji narodi storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi sprejeli begunce, in poudaril, da so vsi evropski narodi solidarni z ukrajinskim. »Temu zborovskemu odzivu na ravni človekoljubnosti bi se morala pridružiti - jasno pa je, da to ni niti enostavno niti samoumevno - tudi skladna zavzetost za mir,« je dejal sveti oče.
Vojna ne more in ne sme biti več rešitev za kakršne koli spore.
Ob priznavanju zapletenosti, ki izhaja iz dejstva, da so različne države Evropske unije »vključene v številna zavezništva, interese, strategije, številne sile, ki jih je težko združiti v en sam projekt«, je papež dejal, da obstaja eno načelo, ki bi ga morali vsi jasno in odločno deliti: »Vojna ne more in ne sme biti več rešitev za kakršne koli spore.«
»Če države današnje Evrope ne delijo tega etično-političnega načela, potem to pomeni, da so se oddaljile od prvotnih sanj. Če pa se z njim strinjajo, se morajo zavezati, da ga bodo uresničevale z vsemi napori in kompleksnostjo, ki jih zahtevajo zgodovinske razmere,« tako papež Frančišek v nagovoru evropskim škofom.
Most med Cerkvami in ustanovami
Papež je na koncu zbrane škofe spomnil na njihovo odgovornost, da so »most med Cerkvami v Evropi in ustanovami Evropske unije«. »Po svojem poslanstvu ste graditelji odnosov, srečanja in dialoga. In to že deluje za mir. Vendar to žal ni dovolj,« je sklenil voditelj vesoljne Cerkve.
Papež: »Bog blagoslovi Slovenijo!«
Po papeževem nagovoru so škofje, kot je običajno, osebno pozdravili svetega očeta in se z njim rokovali. Škof Jamnik je ob tej priložnosti voditelju vesoljne Cerkve dejal: »Sveti oče, Slovenija Vas pozdravlja. Pridite v Slovenijo, pridite!« Papež se je na to odzval z besedami: »Bog blagoslovi Slovenijo!«