Kako so doživljali šmarnično pobožnost v otroških letih, katere pesmi so jih spremljale in kaj jih je najbolj nagovarjalo, smo povprašali slovenske škofe ordinarije. Svoje spomine na ta čas z nami delita mariborski nadškof Alojzij Cvikl in koprski škof dr. Jurij Bizjak.

ALOJZIJ CVIKL, mariborski nadškof

Do župnijske cerkve je bilo skoraj uro hoje. Že sama pot je bila zanimiva in pestra. Med hojo smo se pogovarjali, včasih peli, se šli kakšno igro … Današnji otroci so prikrajšani za takšne trenutke. V cerkvi sta bili v ospredju branje šmarnic in petje Marijih pesmi. Do mojega 12. leta je bila sveta maša v latinskem jeziku in je bila samo zjutraj, ob 6. uri. Po šmarnicah smo tekli v šolo, seveda brez zajtrka. Bili smo veseli za bogato doživetje, ki nam je polepšalo naš dan.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl. FOTO: Tatjana Splichal

Posebno doživetje je bilo, ko so bile lahko svete maše tudi zvečer in v slovenskem jeziku. Ni bilo težko po šoli še enkrat iti nazaj uro peš k šmarnični pobožnosti. Iz vasi je šla skupina, pri čemer smo drug drugega spodbujali. Zame je bilo prijetno doživetje, da smo pri sveti maši lahko vsi sodelovali, ne samo ministranti. Lepo je bilo tudi ljudsko petje in petje litanij Matere Božje. Posebej se me je dotaknila pesem 'Spet kliče nas venčani maj, k Mariji v nadzemeljski raj'. Bila je kot himna, ki smo jo dan za dnem prepevali. Ko danes slišim to pesem, se mi prebudi bogato duhovno doživetje, ki sem ga v otroštvu doživel ob šmarnicah.

JURIJ BIZJAK, koprski škof

Leta 1956 so izšle šmarnice 'Lavretanske litanije,' ki jih je napisal dr. Alfonz Levičnik. Do današnjega dne jih imam shranjene na knjižni polici in sem jih večkrat vzel v roke za kakšen nagovor v čast Materi Božji. Duhovni pisatelj in vzgojitelj Levičnik (1869-1966) začenja svoje šmarnice z navedkom iz Visoke pesmi. 'V Visoki pesmi vabi ženin svojo nevesto: Vstani, hiti in pridi; zima je minila, dež je jenjal in prešel; cvetlice so se prikazale v naši deželi, čas petja je prišel, glas grlice se je zaslišal v naši deželi. Vstani, moja prijateljica, moja zala, in pridi!' (Vp 2,10-13). In nadaljuje: 'Tako in podobno lahko kliče Cerkev svoje verne: Vse je živo, vse cvete in poje. Vstanite, pohitite in pridite, naše hiše božje so kakor gaj cvetja, vse, kar živi in se veseli, naj odpre svoje srce in zapoje veselo pesem Kraljici maja. Pohitite in pridite: 'Spet kliče nas venčani maj ...!'

Koprski škof Jurij Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal

'Kakor glasbenik pripenja eno struno k drugi in vse uglasi v harmonično glasbilo, tako je krščanski duh ljudstva v lavretanskih litanijah prideval en Marijin naziv k drugemu, en vzklik k drugemu; mnoge pa je dodala tudi učeča Cerkev. Tako se je vse zlilo v prelepo uglašeno pesem v čast presvete Device, ki jo imenujemo lavretanske litanije Matere Božje. Pogosto in radi jih molimo, često jih celo pojemo, toda kar nekako zdrsnemo mimo globin in čudovite vsebine, ki je v teh vzklikih. V letošnjih šmarnicah hočemo vse dni majnika postajati pri teh vzklikih iz Marijinih litanij kakor ob postajah križevega pota. Morda bo ta ali oni vzklik odjeknil tudi v naši duši. Ob njih bomo začutili lepoto in vzvišenost Matere božje. Danes stopimo v duhu v tisti kraj, ki je dal litanijam Matere božje ime - poromajmo v duhu na božjo pot v Loreto!'

Vzklik k Svetemu Duhu se glasi: 'Pošlji svojega Duha in prenovi obličje zemlje!' Mesec maj je čas, ko se prenavlja obličje zemlje: ko vse zeleni in brsti in cveti in se pripravlja na novo letino sadov in pridelkov. Naj naše šmarnice tudi letos obrodijo zvrhano mero darov in sadov Svetega Duha (Iz 11,2; Gal 5,22-23).