Predvsem za srečanje svetovnih religij, verski vrh, ki ga Kazahstan gosti že sedmič, je Frančiškova udeležba »največji dosežek«, saj je papež »najpomembnejša in najbolj priznana mednarodna osebnost« na področju dialoga med kulturami in religijami, je škof Mumbiela Sierra dejal v pogovoru za Radio Vatikan.

Kazahstan je poklican, da postane zgled mirnega sobivanja različnih narodnostnih skupin in verstev.

Po njegovem mnenju bo papežev prihod poudaril poklicanost Kazahstana, »da postane zgled mirnega sobivanja različnih narodnostnih skupin in verstev. Država se je v 30 letih neodvisnosti oprla na ta model sobivanja. To je pot, ki seveda ni brez težav, vendar je vredna zvestobe velikim načelom, tudi če zahtevajo žrtve,« tako kazahstanski škof.

Mladi na medverskem srečanju v Kazahstanu. FOTO: Vatican Media

Sestavljanka različnih narodnostnih in verskih skupin

Kazahstan v osrednji Aziji je ozemeljsko ena največjih držav na svetu. Država, ki meji na Kitajsko in Rusijo, je postala neodvisna leta 1990 po razpadu Sovjetske zveze. Za Kazahstan je značilna sestavljanka različnih narodnostnih skupin; večina prebivalcev je muslimanov, krščanska manjšina je večinoma pravoslavna.

Medverski in medkulturni dialog v zelo raznolikem okolju Kazahstana bogati celotno družbo.

Škof Mumbiela Sierra je prepričan, da medverski in medkulturni dialog v tem zelo raznolikem okolju bogati celotno družbo. Ključna platforma za to so verski kongresi, ki jih režim odločno spodbuja.

»Osrednja tema letošnjega kongresa je vloga, ki jo lahko imajo verski voditelji pri duhovnem in družbenem razvoju človeštva v obdobju po epidemiji. Na srečanju je načrtovanih več predavanj in panelnih razprav ter objava skupnega dokumenta.« Udeležbo na septembrski konferenci v kazahstanski prestolnici Nursultan je potrdil tudi ruski pravoslavni patriarh Kiril I.

Almati, eno največjih mest v Kazahstanu. FOTO: Vatican Media

»Ko se je Kazahstan pred 30 leti podal na pot neodvisnosti, je želel, da bi bil socialni steber za gradnjo države sožitje med različnimi verstvi in narodnostnimi skupinami. Vsa ta leta je vlada spodbujala dialog, medsebojno razumevanje in prijateljstvo med različnimi verskimi voditelji v mestu, pokrajini ali regiji. Tudi v uradnem koledarju je 18. oktober dan, posvečen verskemu sožitju: okrog tega datuma običajno prirejajo okrogle mize ali skupna praznovanja.«

Kongresi svetovnih religij so po mnenju predsednika Kazahstanske škofovske konference »model za mir v svetu«. 

Kongresi svetovnih verskih voditeljev, ki jih v zadnjih letih organizirajo v kazahstanski prestolnici, so po mnenju v Španiji rojenega škofa misijonarja jasno znamenje, »da to ni le ideja za našo državo«, ampak model »za mir v svetu«. Majhna Katoliška cerkev v državi je seveda zadovoljna z uradnim stališčem režima.

Škof José Luis Mumbiela Sierra je po rodu Španec. FOTO: Vatican Media

Najpomembnejša so osebna prijateljstva …

»Prizadevamo si za dejavno sodelovanje na vseh ravneh, tako na ravni manjših mest kot tudi na območni in nacionalni ravni. Poleg tega je na osebni ravni zelo pomembno, da se med našimi duhovniki ali škofi in predstavniki drugih veroizpovedi, tako krščanskih kot nekrščanskih, razvijejo dobra prijateljstva. Enakega duha posredujemo našim vernikom, da bi družbeno sožitje lahko temeljilo na jasnih in trdnih načelih bratstva in mirnega sožitja med ljudmi različnih kultur in verstev.«

Nismo romarji, ki iščejo nedosegljivo edinost, ampak priče edinosti, ki jo že živimo v naših srcih, saj v naših dušah prebiva en Bog.

Mumbieli Sierri, ki je že enajst let škof v Almatyju, je nekaj povsem jasno: brez dialoga in ustreznih dogovorov Katoliška cerkev v Kazahstanu ne bo mogla preživeti. Ob pogledu na razmere v Srednji Aziji pravi:

»Kot si lahko predstavljate, v Kazahstanu ni tako kot v Afganistanu. Vse naše države so recimo večinsko muslimanske, razen Mongolije, kjer je večina budistična. Gre torej za zelo različne stvarnosti. Na splošno pa smo vsi prepričani, da poziv k edinosti niso le sanje znotraj Cerkve, ampak hrepenenje po edinosti vseh, da bi zavladal mir, ki nam ga je prinesel Kristus. Nismo romarji, ki iščejo nedosegljivo edinost, ampak priče edinosti, ki jo že živimo v naših srcih, saj v naših dušah prebiva en Bog …«