»Rojstvo Device Marija nam sporoča, da smo ozdravljeni in zato je naše življenje smiselno, dragoceno in lepo. Nismo več determinirani ali določeni od našega telesnega ali duševnega stanja, ampak smo opravičeni ali osvobojeni za čudovite milostne darove, ki nam jih po Mariji daje Bog,« je zbrane romarje na Brezjah nagovoril škof Štumpf.

»Ogromno trošimo za umore nerojenih otrok in uveljavitev evtanazije«

Po njegovih besedah živimo v izjemno zapleteni družbi, polni nejasnosti in zmedenosti. »Ogromno se troši za ugodnosti življenja, pa tudi za umore nerojenih otrok in uzakonitev in uveljavitev evtanazije. Izgubljamo veliko, zelo veliko,« je nadaljeval in dodal, da so pomembne vse odločitve, ki jih sprejemamo in vsa dejanja, za katera se odločamo. »Dobro je, da tudi Slovenci radi obhajamo in praznujemo Marijine praznike. Manj dobro pa je, če bi to praznovanje ostalo po naših cerkvah in ga ne bi vzeli s seboj domov. Gre namreč za vprašanje, kam spada naša vera. Če vera spada samo k praznikom, je to praznična vera.«

Celoten nagovor škofa Štumpfa lahko preberete na tej spletni povezavi.

Vera zahteva in brani življenje

Škof Štumpf je opozoril, da verska formalnost ne daje življenja, ne prinaša upanja, ker nima v sebi nobene duhovne moči. »Zelo nam je potrebna vera, ki izoblikuje osebe in gradi občestva po Kristusu. Takšno vero pa lahko daje samo Bog. Potrebna je naša prošnja zanjo in tudi veliko dela. V takšni veri smo povsod prepoznavni kot drugačni, vendar ne fanatični. Drugačnost zaradi vere dopušča in spoštuje svobodo, obenem pa opozarja tudi na vse nepravilnosti in zmote o prednosti smrti pred življenjem. Kdor veruje, ne more pristati na nobeno obliko nasilja nad nikomer – ne pred rojstvom in ne po njem. Vera sama po sebi zahteva in brani življenje.«

Če se katoliška vera odpove obrambi človeškega življenja …

Kot opaža, mnogim ni jasno, zakaj katoliška vera ne dovoljuje splava, evtanazije in drugih oblik nasilja nad človeškim življenjem. »Odgovor je čisto preprost: če se katoliška vera odpove obrambi človeškega življenja v vseh fazah njegovega razvoja in v vseh njegovih obdobjih, potem to ni več katoliška vera. Takšno krščanstvo zapade prilizovanju in dobrikanju tistim ideološkim podobam o naravi človeka, ki nimajo nič opraviti s Kristusom in njegovi resnici o življenju.«

Katoliška vera ne sme izkoristiti Kristusa za populizem in promocijo

Jasno je poudaril, da katoliška vera ne more in ne sme dovoliti, da bi zlorabila Kristusa za svoj populizem in promocijo, »da bi na tak način bila med ljudmi bolj priljubljena, sprejeta in razširjena«, opozarja škof: »Bolje je, da na koncu zaradi evangelija verujejo samo še majhna občestva kot pa milijoni, ki bi verovali mimo evangelija. Zaradi vere teh majhnih občestev se bo namreč ohranila resnica o tem, da smo odrešeni s Kristusovo krvjo in vstajenjem od mrtvih in tako postavljeni v novo življenje.«

Marija želi naše srce in našo vero

V zaključku nagovora je Marijo označil za trdnjavo naših življenj, ki je bila rojena, da zavaruje naše življenje na zemlji in ga varno pripelje v Očetovo hišo v nebesih. »Kot vedno, si Marija tudi na svoj rojstni dan želi samo naše srce in našo vero. /…/ Marija Pomagaj, radi te imamo. Ne vemo, kaj naj ti voščimo in želimo, saj imaš v nebesih vse. Za tvoj rojstni dan ti zopet zaupamo: vsi mi, tvoji otroci, naj bomo večno s teboj, Mati Marija.«