V soboto je v župnijski cerkvi na Ponikvi, pri slovesni maši mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, na predlog in prošnjo Društva katoliških pedagogov Slovenije blaženega Antona Martina Slomška razglasili za zavetnika slovenskih učiteljev, vzgojiteljev in katehetov.

V nagovoru je škof Stres izpostavil Slomška kot učitelja in vzgojitelja: “Slomšek je na pedagoško, učiteljsko in vzgojiteljsko delo gledal kot na poslanstvo, ki bi ga lahko primerjali s poslanstvom duhovnika in sta se v njegovem času ti dve poslanstvi neredko tudi združevali v isti osebi. Ravno zato, ker je biti učitelj in vzgojitelj poslanstvo, je tako kot vsako pravo poslanstvo v svojem okolju največkrat nerazumljeno in podcenjeno, pa tudi zahtevno in težavno. Vsako veliko poslanstvo je zahtevno in težavno, drugače bi ne bilo veliko. To je cena za njegovo veličino, kakor je tudi usoda vsake prave veličine, da je večina ljudi ne prepozna kot take. To je Slomšek tudi preprosto, slikovito in odkrito povedal, kakor zna samo on, ko pravi: "Moder in priden šolnik človeškemu rodu veliko več koristi kakor najslavnejši vojskovodja, kateri sovražnike strahuje ter premaguje kraljestva in užuga varoši. Učitelj v tihem, neznanem kraju dobro sadi in polivaje skrbi za boljše ljudi in boljše čase. Najsi ga ravno svet ne spozna in večidel slabo plačuje, v bukvah večnega življenja se sveti njegovo ime in med svetniki bo njegovo plačilo."
S tem visokim vrednotenjem pedagoškega poklica kot poslanstva pa je seveda naravno povezano visoko pojmovanje samega izobraževanja in vzgoje. V nasprotju s sodobnimi teženji, ki skušajo skrčiti izobrazbo na blago, katerega ceno določa tržišče poklicev in delovne sile - to je sodobno globalizacijsko pojmovanje izobrazbe kot vstopnice na svetovno, globalno tržišče delovne sile - vidi blaženi Slomšek v vzgoji in izobraževanju predvsem vrednoto. Ne blago, ki se lahko plača, ampak vrednoto neprecenljive vrednosti. Vzgoja in izobraževanje sta zanj pot, po kateri lahko pride človek do srečnejšega, moralno kvalitetnejšega, bolj človeka vrednega življenja. Tu ima posredovanje vrednot osrednje mesto, saj je tudi znanje in poklicna veščina dojeto kot vrednota.”

Škof Stres je izpostavil tudi Slomškov pogled na vzgojo: “Ker pa Slomšek gleda na vzgojo celostno, gleda celostno tudi na vzgojni proces. Vzgojitelji različnih vrst morajo med seboj sodelovati. Ko gre za verne ljudi in katoličane - in predvsem te ima pred seboj - to pomeni, da jemlje vzgojo v družini, šoli in cerkvi kot eno samo vzgojno dogajanje. Že nekajkrat smo se ustavili ob njegovem izreku: "Šola, Cerkev in pa očetova hiša se morajo za roke držati." To Slomškovo načelo, ki smo si ga izbrali za vodilno misel današnje razglasitve blaženega Antona Martina Slomška za zavetnika učiteljev, vzgojiteljev in katehetov in dali današnjemu srečanju naslov Slomšek - vez med družino, šolo in Cerkvijo je povsem naravni in nujen sklep Slomškovega celostnega pogleda na človeka, ki ga vzgajamo in izobražujemo hkrati.”