Škof Saje je na svojem predavanju predstavil prakso poročanja v različnih kulturah in posebnosti vzhodne in zahodne Cerkve, ki imajo pomen tudi na današnjo prakso poroke v različnih krščanskih Cerkvah.

Sakralni in družbeni pomen poroke

Krščanstvo se je postopno vraslo v različne kulture in sprejelo kot veljavne načine poročanja v posameznih kulturah. »Za judovstvo, s katerim se je krščanstvo srečalo najprej, za grški svet, rimsko kulturo in germansko okolje, je bilo značilno, da je poroka presegala zasebni interes zaročencev. Vedno je tako imela tudi sakralni in družbeni pomen. Zaročenci so se navadno poročali v okviru domače družine, duhovniški blagoslov in navzočnost služabnika Cerkve za veljavnost poroke ni bila potrebna,« so zapisali na spletni strani SŠK.

Študijski dan je potekal na Inštitutu za kanonsko pravo Katoliške univerze Peter Pázmáy. Ob tej priložnosti so študentje, ki so zaključili magistrski študij kanonskega prava, prejeli diplome.

Od četrtega stoletja dalje je med vzhodno in zahodno cerkvijo prišlo do prvih razlik glede poroke. Če je vzhodna Cerkev dajala večji poudarek na navzočnost duhovnika in njegovega blagoslova, je zahodna Cerkev poudarjala pomen privolitve v zakon s strani zaročencev. Na vzhodu takšna »cerkvena« oblika postane obvezna leta 895, zahodna, latinska Cerkev, pa obvezno obliko poroke (pred domačim župnikom in dvema pričama) določi šele na tridentinskem koncilu leta 1563.

Srečanje škofa Sajeta z rektorjem univerze

Ob obisku katoliške univerze se je škof Saje srečal tudi z rektorjem dr. Gezo Kuminetzom. »Spregovorila sta o pomenu katoliškega visokega šolstva za širšo družbo in izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave študentov,« so sporočili s SŠK. Univerza Peter Pázmáy ima sicer pet fakultet in okrog 8000 študentov, med katerimi so tudi slovenski.