Sogovornika sta, kot so sporočili iz Tiskovnega urada SŠK, odprla številne za družbo in Cerkev pomembne teme, izstopala pa je škofova spodbuda, da smo kristjani pri srečevanju z mnogimi družbenimi temami, pri katerih imamo lastno vizijo in prepričanja, prepogosto tiho.

Katoličani se ne upamo izpostaviti

»Katoličani se ne upamo izpostaviti,« je opozoril škof Andrej Saje: starejši molčijo zaradi slabih preteklih izkušenj z zatiranjem Cerkve, mlajši pa, ker se prenos vere pogosto ni zgodil, pa tudi, ker v naši družbi prevladuje splošno nezanimanje za družbene teme.

Način tradicionalne vernosti se je izpel

Po škofovem mnenju se je način tradicionalne vernosti izpel, saj se je družba tako zelo spremenila, da se vzorci obnašanja – tudi versko življenje – ne prenašajo več samodejno s starejših na mlajše generacije. Da pa vseeno žeja po duhovnosti ostaja velika, se kaže v nekaterih zunanjih izrazih vere, denimo pri obisku nekaterih romarskih poti in duhovnih vaj.

Cerkev lahko spreminja le tisto, kar je v njej človeškega

Da je Cerkev seveda vedno podvržena spremembam, da pa lahko spreminja le tisto, kar je v Cerkvi človeškega, ni pa ljudem dovoljeno spreminjati, kar je »božje-pravno«, je še poudaril predsednik SŠK in spomnil, da je Cerkev včasih res nasprotovala »modernosti«, ko je šlo za ustaljeni družbeni red in cerkvene inštitucije; po drugi strani pa prav Cerkev sama v sebi ohranja modernost, če se jo gleda z duhovnimi očmi.

Zahod je podlegel »kulturi smrti«

Ob »izgubi klica k življenju« v širšem zahodnem svetu je škof Saje obžaloval, da je zahodna kultura podlegla »kulturi smrti«, ki se kaže zlasti v majhnem številu rojstev, praksi splava in uničevanju življenja ob njegovem iztekanju: »Kot družba smo pozabili na to, kar verni vemo, da nam je življenje podarjeno.«

Nevarnost »spolzkega klanca« ob temah bioetike

Opozoril je na nevarnost »spolzkega klanca«, ko gre za teme bioetike, saj po njegovem zakonodaji, ki odpre vrata zlorabam, prej ko sled sledijo naslednji, še skrajnejši zakonski predlogi, so besede msgr. dr. Andreja Sajeta povzeli v Tiskovnem uradu SŠK.

V čem ga Frančišek najbolj nagovarja?

Nato se je škof dotaknil še papeža Frančiška in značilnosti sedanjega pontifikata, ki ga posebej nagovarjajo: poudarjanje skupnosti oziroma občestva Cerkve, poudarjanje poslušanja (tudi nevernih), osebna bližina ljudem in poudarek na pomembnosti in učinkovitosti Božje besede v življenju slehernega kristjana.

Na prihodnjem Goriškem večeru bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 20.30 na prostem na Taboru nad Dornberkom gost skladatelj Slavko Avsenik ml.

Ni bilo vedno prave refleksije na ravni Cerkve

V zadnjem delu večera je škof Saje odgovarjal na vprašanja občinstva. Glede finančnih in spolnih škandalov zadnjih let je priznal, da gre posebej v drugem primeru za zelo boleče zgodbe, da pa ni vedno prišlo do prave refleksije na ravni Cerkve v Sloveniji, se pa na teh temah dela in so danes odgovornosti škofov jasne in zelo stroge.

O prihodnosti celibata

Glede prihodnosti duhovniškega celibata v Katoliški cerkvi pa je škof Saje pojasnil, da Cerkev poročene duhovnike že pozna, sam pa meni, da »bi bilo pošteno, da odločitev za celibat damo na izbiro,« saj gre za človeško ureditev, ki so jo skozi dolg proces njenega uvajanja spremljali tudi zelo človeški razlogi. Vendar pa, je nadaljeval, je to tema, ki zadeva vesoljno Cerkev, in ostaja izjemno pomembna vrednota v Cerkvi.