»Praznik Marijinega vnebovzetja je dan veselja nad Božjo zmago. Ljubezen je močnejša od smrti. Bog ima resnično moč. Njegova moč sta dobrota in ljubezen. Ljubezen ni nekaj abstraktnega, ampak je konkretna. Pomen današnjega praznika je tudi v tem, da daje pozitivno vrednost telesu, materiji, konkretni človeškosti in odnosom. V nebesih ni prostora samo za duhovni princip posamezne osebe, ampak za njegovo celotno osebnost, za vse, kar se je vpisalo v njegovo telo. Marija je bila vzeta v nebesa z dušo in telesom. Pomembno je oboje. Pri Bogu je prostor tudi za telesnost, našo individualnost in človeško enkratnost. Ne samo za Marijo, ampak tudi za vsakega od nas. Nebesa niso več oddaljeno in nedostopno območje, ampak so prostor bližine, srečanja, medosebnih odnosov«, je v pridigi poudaril Saje.

Bog nam ne jemlje svobode

Glavna ovira za Božje življenje v nas pa je strah, da nam bo Bog nekaj vzel. Zato mnogi mislijo, da je Boga treba pustiti ob strani, da bi imeli več prostora in svobode zase. »To je velika skušnjava sodobnega časa«, opozarja Saje. Podvrženi smo namreč prevladujoči miselnosti, da nam Bog ne pušča svobode in ga zato skušamo izriniti iz življenja. Želimo si »biti samostojni, neodvisni in želimo tudi odločati o rojstvu in smrti ter o drugih naravnih danostih, kot so npr. pojmovanje zakonske zveze, družine ter njene narave, človekovega spola itd. Sodobni človek želi oblikovati svet povsem po svojih zamislih in svojih načrtih ter ne priznava nikogar, ki bi se mu moral podrejati.«

Toda to je napaka, kajti vsaj ob sodobnih okoljskih katastrofah si moramo priznati, da narave vendar ne moremo obvladati:

»Ko govorimo o tem, da moramo upoštevati naravne zakone, ne mislimo prvenstvo na biološke zakone, ampak na tisto, kar je skladno z razumno človeško naravo. Kljub vsemu je to, kar je razumno, kar je pametno, tudi povezano s fizičnimi in biološkimi danostmi. Telesno, fizično, materialno je v svojem bistvu povezano z duhovnim in idejnim svetom. Priznati moramo, da nas nekatere stvari presegajo, da moramo sprejeti določene zakonitosti, če ne želimo škodovati sebi, drugim in okolju.«

Zato brez ponižne drže, ki se je učimo ob Marijinem zgledu, v nas lahko prevladata zla sila in skušnjava, da bi sami stopili na mesto Boga. Toda kjer izgine Bog, človek ne postane večji ali svobodnejši, temveč izgubi svoje božansko dostojanstvo in lahko postane produkt slepe evolucije, ki ga je mogoče uporabiti in zlorabiti. »Prav to potrjujejo izkušnje naše dobe,« je odločno opomnil Saje.

Življenje moramo živeti odgovorno

Pri tem pa ni nujno, da živimo na zgrešen način.

 Moderna demokracija nam namreč daje temelje, da svojo vero živimo. To lahko počnemo tako, zasebno ali javno, kot posamezniki ali v skupini. »To je naša osnovna človekova pravica in priložnost,« je vernike opomnil Saje.

»Na vsakem od nas pa je, da življenje v najširšem pomenu besede živimo odgovorno zase in v blagor skupnosti. Sooblikujmo družbeno skupnost, ne prepuščajmo se toku in ne dopustimo, da o pomembnih vprašanjih odločajo samo drugi. Spremembe, ki si jih vsi želimo, bodo prišle, če bo vsak začel pri sebi, pri čemer bo spoštoval drugega in njegove potrebe.«

Pri tem nam je lahko z zgledom v pomoč tudi Marija. Ta je naredila prostor za Boga v svojem življenju. »Po njenem zgledu ohranimo Božjo besedo v srcu in jo premišljujmo. To nam bo dalo pravo smer, notranji mir, spoznanje in moč,« je vernike pozval Saje. Ona pa nam bo pomagala s svojo materinsko priprošnjo.

Celotno pridigo lahko najdete na tej povezavi.