Monografija, ki so jo na pobudo Zadružne zveze Slovenije pripravili sodelavci Inštituta za novejšo zgodovino, je prvi celosten prikaz zgodovine zadružništva na Slovenskem od njegovih začetkov do leta 1992. Na predstavitvi so bili prisotni tudi predsedniki Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, direktorji in predsedniki zadrug ter drugi vidni gosti.

Zavezani k sodelovanju za skupno dobro

Zbrane je nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, ki je avtorjem čestital za opravljeno izjemno delo, v nagovoru, ki ga je naslovil »Zavezani k sodelovanju za skupno dobro«, pa je spregovoril na temo zadružništva pod vidikom krščanskega socialnega nauka, ki ga je na slovenskih tleh zlasti razvijal duhovnik Janez Evangelist Krek.

Brezobzirna uporaba tehnologije, podrejena potrošništvu, ima zelo visoko ceno. Zemlja je predmet zlorabe, ekosistemi so ogroženi, voda in zrak vse bolj onesnažena, vremenski pojavi pa vse bolj nepredvidljivi in ekstremni. Zato je kmetijsko delo težko in naporno. (škof Andrej Saje)

Zadružništvo

Med različnimi gibanji in organizacijami, ki so delovala v zgodovini Katoliške cerkve, je bilo tudi zadružništvo, ki se nanaša na obliko gospodarske dejavnosti, kjer skupina ljudi sodeluje pri upravljanju dobrin zemlje, njegova ideja pa je povezana z načeli solidarnosti in pravičnosti z namenom večjega blagostanja in skupnega dobrega.

Revščina je krivda bogatih

Kajti katoliška vera, opozarja škof Saje, od vsega začetka uči, da so dobrine na svetu namenjene vsem in ima vsak do njih pravico, dobiti pa jih mora vsaj toliko, kot jih potrebuje za preživetje. Tudi papež Frančišek nas stalno opominja, da je revščina, ki v svetu še ni izkoreninjena, krivda bogatih.

Javna predstavitev znanstvene monografije v Plečnikovi dvorani ljubljanskega hotela Mons. FOTO: Zadružna zveza Slovenije

Zgled Pedra Opeke

»Na to je ob obisku v Sloveniji pretekli teden opozoril tudi misijonar na Madagaskarju Pedro Opeka, ki je doslej pomagal že več kot pol milijona revnim, med njimi 4500 družinam, s tem, da jim je omogočil delo, da so z lastnimi rokami zgradili hišo in dom, pridobili vsaj osnovno izobrazbo in si uredili dostojno življenje. S tem je revnim vrnil dostojanstvo,« je poudaril dr. Andrej Saje.

Delati skupaj in si medsebojno pomagati

In nadaljeval, da jih je naučil delati skupaj in si medsebojno pomagati, ustvarjati in sodelovati pri skupnih rečeh. Misijonar Opeka navdiha za to poslanstvo ne črpa le iz človekoljubnih nagibov, temveč iz žive in globoke vere v Jezusa, kot je tudi javno povedal; to mu daje motivacijo in moč za sodelovanje in vztrajanje.

Ko delamo, osmišljamo življenje

Ni namen dela le proizvajanje izdelkov, temveč je tudi uresničitev človeka in njegovega bivanja, je prepričan novomeški škof: »Ko delamo, osmišljamo svoje življenje, krepimo telo in duha, kar zlasti vedo kmetje in njihove družine. Na kmetiji vsak ve, da sam ne zmore opraviti vsega dela. Nujno je potrebno sodelovanje.«

Država mora kot organizirana oblika družbe omogočiti sožitje, osebno in družbeno pravičnost ter svoboščine, v prizadevanju za skupno dobro celotne skupnosti in ne ene same skupine na škodo upravičenih potreb drugih, in ob spoštovanju verske svobode. (škof Andrej Saje)

Bistvena vloga samostanov

Enako velja v širšem smislu. V zgodovini slovenskega naroda so imeli na področju kmetijstva bistveno vlogo samostani, denimo v Stični, ki so ljudi poučevali veščin kmetovanja. Nekateri duhovniki, zlasti Janez Evangelist Krek, so se na podlagi krščanskega socialnega nauka še posebej močno angažirali pri zadružništvu kot obliki pomoči slovenskemu kmetu.

Človek, delo in državna skupnost

Družbeni nauk Cerkve govori o človekovem dostojanstvu in skupnem dobrem v družbi in izpostavlja zlasti tri dejavnike: človeka, delo in državno skupnost. »Človek je ustvarjen po Božji podobi. Obdarjen je z duhovnim in nadnaravnim dostojanstvom. Skupaj z družino je središče gospodarskega, družbenega in političnega reda,« je pojasnil Saje.

Sodelovanje ni le pravica

Posledično ima vsak pravico do dela, družine, verskega življenja, uporabe materialnih dobrin, osebne lastnine, pravičnega plačila, svobode, izobraževanja, sodelovanja pri ustvarjanju skupnega dobrega. Sodelovanje po škofovih besedah ni zgolj pravica, temveč je tudi življenjska nuja in dolžnost.

Znanstvena monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji. FOTO: Zadružna zveza Slovenije

Le tako je možno napredovati in preživeti

»Iz prakse vemo, da se danes povezujejo in gradijo zavezništva ne samo male države, temveč tudi velike v zavedanju, da je zgolj tako možno napredovati in preživeti. Če je to nujno na makroravni, je to še pomembnejše za naše male skupnosti, kot so zadruge ali druge lokalne skupnosti,« je opozoril dr. Andrej Saje.

Soustvarjalec pri Božjem načrtu

Papež Janez Pavel II. je poudarjal, da je treba človeško delo obravnavati v okviru Božjega načrta. Posameznik se prek dela uresničuje in je soustvarjalec pri Božjem načrtu. Delo je nujno potrebno tudi za normalno delovanje družbe in njen napredek. Zaposlitev človeka je dolžnost odgovornih v državi, podjetnikov in gospodarstva, ki ne smejo gledati le na dobiček, temveč morajo upoštevati tudi človeka in njegove potrebe.

Država ne sme izkoriščati revnih

»Država mora kot organizirana oblika družbe omogočiti sožitje, osebno in družbeno pravičnost ter svoboščine, v prizadevanju za skupno dobro celotne skupnosti in ne ene same skupine na škodo upravičenih potreb drugih, in ob spoštovanju verske svobode. Ne sme izkoriščati revnih in jih zapostavljati. Vsem mora omogočiti sodelovanje pri skupnem dobrem,« je navedel predsednik SŠK.

Tudi danes so časi taki, da je medsebojno sodelovanje naša zaveza. Imamo odgovornost, da naravo in ostalo, kar smo prejeli, prihodnjim rodovom izročimo obvarovano in oplemeniteno. (škof Andrej Saje)

Cerkvena podpora zadružništvu

Po njegovem je Katoliška cerkev vedno spodbujala gibanja, ki so sledila načelom socialne pravičnosti in solidarnosti, kar je vključevalo tudi podporo zadružništvu. Papež Leon XIII. je v okrožnici »Rerum Novarum« iz leta 1891 zagovarjal pravice delavcev, kritiziral ekonomsko neenakost in spodbujal sodelovanje med kapitalom in delom v duhu pravičnosti.

Verjel v moč združevanja in povezovanja

»Zadružništvo je v različnih družbenih in verskih kontekstih naletelo na podporo, saj je skladno z načeli pravičnosti, solidarnosti in skupnostnega delovanja. Katoliške cerkvene ustanove so celo sodelovale pri ustanavljanju in podpiranju zadružnih pobud. Duhovnik Janez Evangelist Krek je dejavno stopil na pot organiziranja zadružništva. Verjel je v moč združevanja in povezovanja, zato se je aktivno vključil v zadružno gibanje,« je izpostavil Saje.

Biti kmet je poklicanost in poslanstvo

Papež Janez XXIII. je v okrožnici »Mater et Magistra« iz leta 1961 izpostavil pomen in vrednost kmečkega dela za celostno rast človeške osebe in družbe. Prek dela se posameznik uresničuje in razvija skupnost, hkrati pa sodeluje pri uresničevanju Božjega načrta v zgodovini. Papež Frančišek je poudaril, da je biti kmet poklicanost in poslanstvo. Svet nam je Bog zaupal kot dar in dediščino.

Polna dvorana med predstavitvijo knjige. FOTO: Zadružna zveza Slovenije

Človek z delom spreminja svet in sebe

»O tem beremo v prvi Mojzesovi knjigi. Kar je Bog ustvaril, poudarja papež, ni že dokončano, temveč je v stanju bivanja, torej odprto in usmerjeno k izpolnitvi. Ko je Bog človeku izročil zemljo kot lastnino, ki jo je treba varovati, mu je dal tudi soodgovornost zanjo. Človek z delom spreminja svet, hkrati pa s tem spreminja tudi sebe,« je nadaljeval dr. Andrej Saje.

Varovanje zemlje pred pretiranim izkoriščanjem in uničevanjem

Med Frančiškovimi osrednjimi temami je ekologija v povezanosti s skrbjo za stvarstvo, okolje. Tudi tu je potrebno sodelovanje. Narava je človeku zaupana, da bi se iz nje preživljal, pri tem pa je poklican, da zemljo obdeluje s spoštovanjem in jo varuje pred pretiranim izkoriščanjem in uničevanjem.

Zemlja je predmet zlorabe

»Brezobzirna uporaba tehnologije, podrejena potrošništvu, ima zelo visoko ceno. Zemlja je predmet zlorabe, ekosistemi so ogroženi, voda in zrak vse bolj onesnažena, vremenski pojavi pa vse bolj nepredvidljivi in ekstremni. Zato je kmetijsko delo težko in naporno. Cene ne plačuje le narava, temveč tudi revni prebivalci planeta,« svari škof Saje.

Zadružništvo je v različnih družbenih in verskih kontekstih naletelo na podporo, saj je skladno z načeli pravičnosti, solidarnosti in skupnostnega delovanja. Katoliške cerkvene ustanove so celo sodelovale pri ustanavljanju in podpiranju zadružnih pobud. (škof Andrej Saje)

Kultura odpadkov

In dodaja, da smo priče škandaloznemu pojavu kulture odpadkov in da proizvedemo dovolj hrane, da bi nahranili celotno svetovno prebivalstvo, vendar paradoksalno velik del sveta trpi zaradi splošnega pomanjkanja in celo lakote. Dolžnost vseh, zlasti tistih na vplivnih mestih, je to krivico odpravljati s konkretnimi ukrepi, dobrimi praksami, solidarnostjo, lokalnimi in mednarodnimi politikami, ki izhajajo iz načela pravičnosti in skupnega dobrega.

Oblikovanje temeljev solidarne družbe

»Ko se oziramo na izjemno Krekovo dediščino, opazimo, kako pomembno je bilo njegovo delo pri oblikovanju temeljev naše solidarne družbe. Njegove ideje o sodelovanju in skrbi za skupnost so še danes relevantne in vodilo za nas, da gradimo trajnostne skupnosti, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Zavedal se je, da je duševni in gmotni napredek odvisen zlasti od narodove sposobnosti sodelovanja in organiziranosti,« je še poudaril novomeški škof.

Medsebojno sodelovanje je naša zaveza

Kamor je namreč Krek prišel, so pod njegovim vplivom in mentorstvom nastale številne gospodarske in kulture organizacije. »Ločitve ne, zdaj združenja so časi!« je nekoč popravil Prešerna. »Tudi danes so časi taki, da je medsebojno sodelovanje naša zaveza. Imamo odgovornost, da naravo in ostalo, kar smo prejeli, prihodnjim rodovom izročimo obvarovano in oplemeniteno,« je nagovor sklenil škof Saje.