Iz Rima se nam je 21. oktobra, na začetku četrtega tedna sinodalnega zasedanja škofovske sinode v Rimu, ki se konča 27. oktobra s slovesno mašo na Trgu sv. Petra, s svojimi vtisi oglasil Maksimilijan Matjaž, celjski škof in delegat Slovenske škofovske konference na zasedanju. Njegov zapis objavljamo v celoti. 

Potreba po formaciji laikov in posvečenih

Tudi tretji teden zasedanja škofovske sinode o sinodalnosti je bil zelo intenziven. Po jezikovnih skupinah in na štirih generalnih kongregacijah smo obravnavali še zadnji del delovnega dokumenta, ki obravnava kraje, kjer živimo svojo vero. Gre za župnije, škofije in različne druge povezave, kjer je treba uveljaviti načine občestvene Cerkve, da bi lahko bili vsi člani kar najbolj vključeni v njeno misijonsko poslanstvo. Ljudje so postali veliko bolj mobilni in klasična oblika župnije marsikje izgublja svojo ključno vlogo v verskem življenju. Zaradi upadanja števila duhovnikov in vernikov dobivajo župnije tako na podeželju kot v mestih drugačno obliko. Digitalni svet, ki ima vedno večji vpliv, postavlja pred oznanjevalce posebne izzive, saj zahteva nove pristope, daje nove možnosti, hkrati pa se zavedamo tudi veliko nevarnosti zlorab, ki jih omogoča.

Govorili smo o potrebnosti celostne in stalne cerkvene formacije tako laikov kot posvečenih, ki se bodo lahko soočili z novimi izzivi. Še posebej pomembna je formacija voditeljev krščanskih občestev in spremljevalcev različnih skupin. Tukaj sem lahko predstavil primere dobrih praks na tem področju pri nas, ko smo na nacionalni ravni že začeli z razvijanjem programov za voditelje, kjer sodelujejo tako duhovniki kot strokovnjaki z različnih drugih področij. Zavedamo se, da mora proces temeljne formacije, razločevanja in sprejemanja odločitev zajeti čim širši krog cerkvenega občestva, da lahko potem celotno občestvo postane nosilec oznanjevanja.

Za razvidno odgovornost

V tem tednu smo veliko govorili tudi o preglednosti in razvidni odgovornosti v Cerkvi, ki je pogoj za verodostojnost oznanjevanja. Na tem področju moramo veliko narediti tudi še pri nas, saj so razne finančne in moralne afere zelo ranile verodostojnost Cerkve kot institucije. Potrebni so jasni in odločni koraki za preprečevanje vseh vrst zlorab ter pogumni ukrepi za zdravljenje le teh. V pogovorih se je pokazalo, da imamo v Cerkvi v državah, ki so dalj časa živele v različnih diktaturah, s transparentnostjo kar velike težave, saj je bilo v Cerkvi sovražnih režimih večkrat nujno, da se je delalo konspirativno.

V tem tednu sta potekala tudi dva teološko-pastoralna foruma, kjer smo s pomočjo strokovnjakov poglabljali določene teme. Prvi je bil posvečen medsebojnemu odnosu med lokalno in vesoljno Cerkvijo, drugi pa izvajanju primata in hkratni krepitvi sinodalnih načinov delovanja Cerkve. Tem in še drugim teološkim temam, ki jih je papež izvzel iz programa sinodalnih razprav, se sicer intenzivno posvečajo posebne študijske skupine, ki bodo svoje delo predstavile junija prihodnje leto. Med odmevnejšimi temami so prav načini izvajanja avtoritete škofa v sinodalni Cerkvi in duhovniška formacija.

Glasovanje o zaključnem dokumentu

V ponedeljek smo dobili v obravnavo že prvi osnutek zaključnega dokumenta. Prvi dan je bil posvečen njegovi predstavitvi in osebnemu študiju. Začeli smo ga s skupno sv. mašo na čast Sv. Duhu in osebnim molitvenim premišljevanjem. Pozno popoldne smo se spet zbrali v delovnih skupinah, kjer smo si med seboj podelili svoja spoznanja.

V torek in sredo smo nadaljevali obravnavo v generalni skupščini in delovnih skupinah, nato pa bo posebna skupina strokovnjakov, ki smo jo izvolili na začetku sinode, pripravila osnutek zaključnega dokumenta. O njem bomo potem razpravljali v soboto in o njem po posameznih poglavjih tudi glasovali. Pričakuje se, da ga bomo zvečer izročili svetemu očetu, ki bo na podlagi tega v prihodnjih mesecih izdal sklepni sinodalni dokument.

Delo bomo zaključili v nedeljo s slovesno mašo na Trgu sv. Petra. Vse vas iskreno vabim, da še naprej podpirate naše delo z molitvijo in prošnjo, da bi bili odprti navdihom in darovom Svetega Duha, ki želi prenoviti našo Cerkev.«