Preden je odšel do rudnika Huda jama je škof Maksimilijan Matjaž daroval mašo župnijskemu občestvu v Laškem. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej je škof Maksimilijan Matjaž v župnijski cerkvi sv. Martina v Laškem daroval mašo. V nagovoru je spomnil, da stojimo na tem svetem kraju trpljenja, ki deli, skupaj z drugimi kraji slovenske zemlje, kruto usodo, ki še danes tisočerim posameznikom s svojo lastno zgodbo odpira krvaveče rane, z besedami neopisljivo bolečino ter brezštevilna vprašanja. »Ob prebrani Božji besedi čutimo psalmistov vzklik: 'Le pri Bogu se umiri moja duša!' (Ps 62,6) Naj se nas na tem kraju dotakne ta mir v duši in ga prosimo tudi za mnoge druge, tudi tiste, ki ga ne iščejo.«

Po molitvi je škof Matjaž blagoslovil vhod v rudnik, kjer je bilo partizansko morišče leta 1945. FOTO: Ivo Žajdela

Kraji groze in trpljenja nam nemo kričijo

Dejal je, da v krajih hudega spomina, kjer se soočamo s trpljenjem samim in z ljudmi, ki jih je trpljenje njihovih prednikov »oplazilo« ali jim vžgalo »neizbrisni pečat«, še na poseben način doživljamo zapis iz knjige Razodetja (Raz 20, 13b): »Tudi smrt in podzemlje sta vrnila mrtve, ki sta jih hranila. In vsak je bil sojen po svojih delih.« Tudi po tolikih desetletjih nam ti kraji groze in trpljenja nemo kričijo ter vabijo k molitvi za spravo in mir.

Škof Matjaž je pred vhodom v rudnik prižgal svečo. FOTO: Ivo Žajdela

Razumeti sporočilo odpuščanja

Spomnil nas je, da »Jezusovi blagri vedno znova prinašajo upanje na nov začetek, novo moč za Življenje z veliko začetnico. Zato moramo Slovenci svoja srca obračati k Angelu Sprave, ki ga kot narod še kako potrebujemo. Le tako bomo razumeli Jezusove besede na križu: 'Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!' (Lk 23,34) Le tako bomo razumeli sporočilo odpuščanja, ko bosta rabelj in žrtev ob Kristusu za isto evharistično mizo.«

Kraj zločina in vernike je škof Matjaž blagoslovil. FOTO: Ivo Žajdela

Škof Matjaž je blagoslovil vhod v rudnik in prižgal svečo

Po maši je škof Matjaž obiskal vhod v rudnik Huda jama, kjer je bilo leta 1945 partizansko morišče. Najprej je pri kapeli dejal, da smo se v imenu od mrtvih vstalega Kristusa in v občestvu Cerkve zbrali k bogoslužju, »s katerim bomo namenili naše molitve ter prosili usmiljenja in pomoči na tem kraju ubitih ali tod zakopanih. Prosimo tudi za vse, ki so bili njihovi mučitelji in se priporočimo Nebeškemu Očetu za dar sprave.« Po molitvi je blagoslovil vhod v rudnik in prižgal svečo.

Vhod v rudnik Huda jama. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 2009 so se po več mesecih prebili do umorjenih v rudniku

V začetku marca 2009 so se delavci Rudnika Trbovlje-Hrastnik v rudniku Barbara pri Hudi Jami po večmesečnem kopanju skozi nasutja v rudniškem rovu prebili do grozljivega prizora, velikega kupa trupel, ki so jih tam leta 1945 umorile komunistične vojaške enote.

24. julija 2008 so rudarji Rudnika Trbovlje-Hrastnik pod vodstvom sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v rudniku Barbara – rov pri Hudi Jami pri Laškem prebili opečnat zid, ki je v stranskem rovu preprečeval dohod do jaškov, v katerih naj bi bilo množično grobišče pomorjenih leta 1945. Vendar je sledilo neprijetno presenečenje, saj je bil rov v nadaljevanju umetno zasut. Ko so kasneje začeli izvažati nasutje, so naleteli na še večja presenečenja. Nasutju je sledil 80 cm debel betonski zid. Nato še eden, debel 120 cm, takoj za njim pa še 55 cm debel opečni zid. Vseh pregrad je bilo enajst, rudniški rov pa je bil skrbno in temeljito zadelan v dolžini stotih metrov.

Kapela in zadaj desno vhod v rudnik, kjer so komunistični partizani leta 1945 umorili vsaj 1.410 ujetnikov. FOTO: Ivo Žajdela

Umorjeni so bili 440 metrov od vhoda v rudnik

Ko so rudarji po sedmih mesecih prebili ta »zamašek«, pri čemer so odstranili 400 m³ različnega materiala, so najprej, 2. marca 2009, naleteli na prvi okostnjak, potem pa še na enega. Pred njimi se je odprl rov, na tleh pa so zagledali razmetane čevlje. Ko so prišli do prvega jaška, jih je ta pričakal s pogledom v temno globino. Oba jaška naj bi bila globoka okoli 45 metrov, sodnomedicinski strokovnjak dr. Jože Balažic pa je pojasnil, da se trupla sesedejo do 70 %.

Rov ob jašku je bil delno bočno zasut. Ko so prešli to zasutje, in še nekaj metrov naprej po rovu proti drugemu jašku – bili so 440 metrov od vhoda v rudnik –, so pred seboj zagledali strahoten prizor. Pred njimi je bil rov, do polovice napolnjen s trupli. Ker so po truplih nekoč potrosili apno, so najprej mislili, da so ta mumificirana. »Dolga leta sem v sodni medicini, a kaj takega še nisem videl. Ti ljudje so močno trpeli,« je takoj po obisku grobišča v rudniku dejal Jože Balažic. Naslednji dan, 5. marca, je na novinarski konferenci v Muzeju novejše zgodovine dodal, da je v svoji sodnomedicinski praksi videl že »marsikaj grdega in hudega«, vendar pogled na »valovite meglice« v tem rovu »človeka presune in ga ne more in ne pusti ravnodušnega«.

Jarmov križani v kapeli pred rudnikom Huda jama. FOTO: Ivo Žajdela

Umorjene v Hudi jami so pokopali na oddaljeni Dobravi

Umorjene so iznesli iz rova in jaška ter jih shranili v gajbicah v posebnem stranskem rovu rudnika. Tam so dolgo čakala na odločitev politike, kje jih bodo pokopali. Vodstvo komisije je zavračalo spominski park na Teharjah, češ, da je tam smetišče. To seveda ni bilo res. Tam je bil nedokončan spominski del, kjer bi morali zgraditi že dolgo pred tem načrtovano grobnico (kostnico) prav za takšne primere (prekopa).

Argumenti za Teharje so bili trije: en del umorjenih v Hudi jami so tja s tovornjaki prepeljali iz taborišča na Teharjah, na Teharjah je že bil zgrajen spominski park in tam so bile že od leta 1990 vsakoletne spominske slovesnosti, Teharje so veliko bližje sorodnikom umorjenih, ki so šli skozi uničevalno taborišče Teharje, kot še bolj (kot Teharje) oddaljeni Maribor.

Komisija se je odločila, da bo umorjene v Hudi jami odpeljala daleč stran in jih pokopala na pokopališču Dobrava pri Mariboru.

Permetova Mati Božja v kapeli pred rudnikom Huda jama. FOTO: Ivo Žajdela

Iz rudnika Huda jama so iznesli 1.410 tam umorjenih oseb

V spominskem parku na mariborskem pokopališču Dobrava so jih slovesno, ob močni delegaciji s Hrvaške, pokopali 27. oktobra 2016. Po več kot sedmih letih so pokopali 778 ubitih, ki so jih v rudniku s kraja morišča iznesli leta 2009; preostale so iz prvega jaška iznesli v prihodnjih mesecih in jih prepeljali na mariborsko Dobravo.

Skupaj so iz rudniku Huda jama iznesli 1.410 tam umorjenih oseb, od tega 1.389 moških, 16 žensk, za pet oseb spola niso mogli določiti. Med ubitimi ni bilo otrok. Vsi so bili starejši od 17 let, tri četrtine jih je bilo starejših od 22 let, petina je bila stara od 19 do 21 let, manj kot desetina od 17 do 18 let.

Info tabla morišča Huda jama. FOTO: Ivo Žajdela

Škof Matjaž bo obiskal še druge kraje povojnih pomorov

V četrtek, 2. novembra, na dan spomina vseh vernih rajnih, bo škof Maksimilijan Matjaž na poti po tragičnih krajih v celjski škofiji, ki jih je zaznamovalo trpljenje žrtev povojnih pobojev: ob 9. uri bo obiskal in molil ob grobišču v Dobovi (Mostec), ob 11.00 pri Starem Hrastniku, nato bo obiskal Marijo Reko pri Preboldu in ob 14.00 obhajal mašo v spominskem parku Teharje – Bukovžlak. Ob 17. uri bo molil na grobišču na Zg. Hudinji v Celju.

1/10