Po njegovih besedah so namreč v državi politično, družbeno in tudi ekonomsko zapostavljeni. Po navedbah avstrijskega Kathpressa je banjaluški škof v pogovoru s človekoljubno organizacijo Pomoč Cerkvi v stiski pojasnil, kako imajo katoličani pogosto težave, če imajo hrvaški priimek. V tem primeru recimo zelo težko najdejo zaposlitev. Še najmanj težav imajo v zahodnem delu Hercegovine, vendar se tudi od tam množično izseljujejo.

Katoliški Hrvatje »lepilo« med pravoslavnimi Srbi in bosanskimi muslimani

Škof Komarica je opozoril pred nadaljnjim izseljevanjem katoličanov: katoliški Hrvatje so nekakšno »lepilo« med pravoslavnimi Srbi in bosanskimi muslimani. »Če to lepilo odpade, se bosta ta dva svetova, islamski in pravoslavni, še naprej in še močneje razhajala. In sledilo bo še več nemirov.« Bosna in Hercegovina je od konca vojne še vedno nekakšna začasna tvorba, v državi vlada zatišje, je pojasnil škof Komarica. V bistvu jo vodi oz. upravlja mednarodna oseba, visoki predstavnik. Čeprav je od leta 1995 na tem položaju že osmi politik, pa njegova oz. njihova navzočnost še ni privedla do pravne države.

Navzočnost visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini še ni privedla do pravne države.

Po besedah škofa Komarice se aneks št. 7 Daytonskega sporazuma, ki naj bi urejal vračanje vseh beguncev in izgnancev, ne udejanja. Sporazum tudi določa, da naj bi Bosna in Hercegovina ter mednarodna skupnost povratnikom nudili politično, pravno in materialno pomoč, vendar se to v primeru Hrvatov ne dogaja.

Ustanovljeno središče za mir in spravo

Škof je medtem v nekdanjem samostanu trapistov »Marija Zvezda« ustanovil Evropsko središče za mir in spravo. Temeljni kamen za samostan je leta 1869 še v časih Osmanskega cesarstva položil avstrijski menih p. Franz Pfranner. »Ko so nastopile težave zaradi gradbenega dovoljenja, je p. Pfranner osebno odpotoval v Carigrad in se pogajal s sultanovim velikim vezirjem; pogajanja so bila uspešna!« je povedal škof Komarica. Dialog je torej povsem mogoč. V tem duhu naj bi omenjeno središče postalo kraj srečevanj, izobraževanj, sprave ter mednarodnega in medverskega sodelovanja. Kot je še pojasnil škof, si vsi skupaj želijo evropeizacije Bosne, in novo središče jim za to lahko ponudi enkratne možnosti.